Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (23.739-23.838)

  1. preblẹsketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. eine gewisse Zeit hindurch schimmern, Cig.
  2. preblı̑sk, m. eine heitere Stelle am bewölkten Himmel, Podkrnci- Erj. (Torb.); zvedrilo se bo: že se prebliski kažejo, Z.
  3. preblískniti se, -blı̑skne se, vb. pf. prebliskne se, kadar se na oblačnem nebu pokaže kaka jasnina, Podkrnci- Erj. (Torb.), BlKr.
  4. prebósti, -bódem, vb. pf. durchstechen, durchbohren; z mečem koga p.; gleda me, kakor da bi me hotel z očmi p.; tvoje besede so mu prebodle srce (drangen ihm durchs Herz), Cig.
  5. prebrésti, -brédem, vb. pf. durchwaten; p. reko.
  6. prebrı̑sanəc, -nca, m. ein pfiffiger, gescheiter Mensch, Cig.
  7. prebrı̑sanost, f. die Pfiffigkeit, die Gescheitheit.
  8. prebrísati, -brı̑šem, vb. pf. 1) durchstreichen, Cig., Z.; — 2) prebrisan, pfiffig, gescheit; prebrisana glavica, ein gescheiter, feiner Kopf.
  9. prebȓskati, -am, vb. pf. durchscharren; kokoši so prebrskale grede na vrtu, jvzhŠt.; — durchstöbern, durchsuchen.
  10. prebrskávati, -am, vb. impf. ad prebrskati.
  11. prebrskljáti, -ȃm, vb. pf. durchstöbern, C.
  12. prebrúsiti, -im, vb. pf. 1) durchschleifen; durchwetzen; — 2) von neuem schleifen.
  13. precę́rjati se, -am se, vb. impf. = ošabno se izpakovati, nenavadno se pretezati in stopati, BlKr.; — prim. precvirjati se.
  14. precesáriti, -ȃrim, vb. pf. eine gewisse Zeit hindurch Kaiser sein, Cig.
  15. precīznost, f. natančnost, die Präcision, nk.
  16. precmı̑ljkast, adj. bald zu dick, bald zu dünn: precmiljkasta preja, Gor.; — prim. cmila.
  17. precvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. 1) aufblühen, hervorblühen, Cig., ogr.- C.; — piskri precveto, die Töpfe werden (infolge der hindurchdringenden Nässe) schimmelig, C.; — hindurchdringen: pot mi je precvel skozi srajco, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) = odcvesti, verblühen, M.; — 3) p. se, sich überblühen: drevo se je precvelo (= imelo je preveč cvetja), Cig.
  18. precvírjati se, -am se, vb. impf. sich in unnatürlicher Weise strecken und bewegen, sich affectiert benehmen, jvzhŠt.; — prim. precerjati se.
  19. prečástən, -tna, adj. zu ehrenvoll; — sehr ehrenvoll, Cig.; — hochehrwürdig, Cig., Jan., nk.
  20. prečastı̑t, adj. hochgeehrt, hochehrwürdig (v naslovih), Cig., Jan., nk.
  21. prečastı̑tljiv, adj. hochehrwürdig; prečastitljivi gospod! Euer Hochwürden! Cig.
  22. prečę́dniti se, -čę̑dnem se, vb. pf. ein Einsehen bekommen, einsehen, M.
  23. prečésati, -čę́šem, vb. pf. 1) durchkämmen; — durchstriegeln; — 2) von neuem oder anders kämmen; p. se, sich anders kämmen; — von neuem krämpeln, aufkrämpeln, Cig.; volno p., Cig.; — von neuem striegeln, aufstriegeln, Cig.
  24. prečesávati, -am, vb. impf. ad prečesati; — durchhecheln ( fig.), Cig.
  25. prečésniti, -čę̑snem, vb. pf. durchreißen; robec po sredi p.; — p. se, entzwei reißen ( intr.); robec se mi je po sredi prečesnil.
  26. prečesováti, -ȗjem, vb. impf. ad prečesati.
  27. prečəstı̑t, adv. = prečastit, C., nk.
  28. prečę́stọ, adv. sehr oft (tudi: prečestọ̑), nk.
  29. prečìst, -čísta, adj. zu rein; — überaus rein, keusch; prečista devica.
  30. prečístiti, -čı̑stim, vb. pf. 1) durchläutern, reinigen; raffinieren, Cig., Jan., C.; prečiščen cuker, Jan.; prečiščeni baker, das Garkupfer, Cig. (T.); — durchklären, Cig.; prečiščeno vino, Cig.; — 2) von neuem reinigen oder säubern, Cig.
  31. prečistóta, f. große Reinheit, die Purität, Jan.
  32. prẹ̑čkati se, -am se, vb. impf. sich über eine Brüstung, Mauer oder einen Zaun hinausneigen, C.
  33. prẹ́čnost, f. die Querheit, Cig.
  34. prẹčnoùst, -ústa, adj. quermäulig: prečnouste (ribe), Quermäuler (plagiostomi), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  35. prečúditi se, -čȗdim se, vb. pf. 1) sich sehr verwundern, Z., Dalm.; — 2) nisem se mogel p., ich konnte mich nicht genug wundern.
  36. prečúdovati se, -ȗjem se, vb. impf. sich höchlich wundern: p. se komu (čemu), Lašče- Levst. (M.); prečudoval se je bistroumnosti in moči cesarja Napoleona, Levst. (Zb. sp.).
  37. prečutljívost, f. die Sentimentalität, Jan., Cig. (T.).
  38. prẹdálast, adj. mit Fächern versehen, Cig.
  39. prẹdȃłčast, adj. mit kleinen Fächern (Abtheilungen) versehen, Cig.
  40. predávnost, f. die uralte Zeit, Zora.
  41. predčásən, -sna, adj. vorzeitig, C., nk.
  42. predẹ́last, adj. mit Fächern versehen, C.
  43. prẹ̑dənjskọ, adv. vorwärts, tudi: predenjski, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  44. predestinácija, f. die Vorherbestimmung, die Prädestination, Cig. (T.).
  45. predglȃsje, n. das Präludium, Cig. (T.).
  46. predglȃsnica, f. die Antiphone, Cv.
  47. predhǫ́dnost, f. predhodnosti, Antecedentien, Cig. (T.).
  48. predı̑łstvọ, n. die Spinnindustrie, Vrtov. (Km. k.).
  49. predirljívost, f. 1) die Eindringlichkeit ( prim. predirljiv 1)); — 2) die Durchdringlichkeit, Cig., Jan.
  50. predı̑vast, adj. spinnhaarartig, flachsartig, Jan.
  51. predı̑vnast, adj. = predivast, Cig.
  52. predı̑vstvọ, n. die Spinnhaarindustrie, C., Nov.
  53. predjesę̑n, f. der Vorherbst, Cig.
  54. predjesę́nski, adj. vorherbstlich, Jan. (H.).
  55. predkosíłce, n. = predkosilnica, das Frühstück, Gor.
  56. predkosíłən, -łna, adj. vor der Mahlzeit genossen: predkosı̑łnọ pivo, Jurč.
  57. predkosı̑łnica, f. = jed pred kosilom: predkosilnica se daje posebno tericam zjutraj zgodaj, Mik., Gor.
  58. predkristjȃnski, adj. vorchristlich, Cig.
  59. predlȃnjski, adj. vorvorjährig, zweijährig; predlanjsko vino; — predlanjsko (namreč: leto) = predlanjskim, jvzhŠt.; tudi: predlȃnski.
  60. predlȃnjskim, adv. vor zwei Jahren.
  61. predmẹ́stən, -stna, adj. vorstädtisch, Vorstadt-, Mur., Cig., Jan., nk.
  62. predmẹ̑stje, n. die Vorstadt, Mur., Cig., Jan., Met., nk.
  63. predmẹ̑stnik, m. = predmeščan, Mur., Cig.
  64. predmę́tnost, f. die Gegenständlichkeit, Jan., Cig. (T.); — die Objectivität, Cig., Jan., Cig. (T.).
  65. predmóstən, -stna, adj. vor der Brücke befindlich: predmọ̑stnọ branilo, der Brückenkopf, Cig.; predmostna ulica, die Brückengasse, Šol.
  66. predmọ̑stje, n. der Brückenkopf, Jan.
  67. prednȃmski, adj. unserer Vorfahren: p. svet naših očetov, Jurč.
  68. prednȃmstvọ, n. unsere Vorfahren, unsere Vorwelt, Cig., Vrtov. (Km. k.).
  69. prẹ́dnost, f. der Vorrang, Cig., Jan., nk.; der Vorzug, Cig., Jan., nk.; p. dati (dajati) komu (čemu) pred kom (čim), einen dem andern (eine Sache der anderen) vorziehen, ihn (sie) bevorzugen, Cig., Jan., nk.
  70. prẹ́dnostən, -stna, adj. Vorrangs-, Vorzugs-, nk.
  71. predółbsti, -dółbem, vb. pf. durchmeißeln, durchhöhlen.
  72. predołgọ̑st, f. die Überlänge, Cig.
  73. predomı̑səł, -sli, f. der geänderte Gedanke oder Entschluss: predomisel boljša kakor misel, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  74. predomísliti, -mı̑slim, vb. pf. 1) p. si, erwägen, Svet. (Rok.); — 2) p. se, sich eines andern besinnen, seinen Entschluss ändern, Cig. (T.), Svet. (Rok.), Cirk.- Baud.
  75. predósta, adv. = predosti, Zora.
  76. predósti, adv. übergenug, überaus viel: p. so imeli pšenice, SlN.
  77. predpàs, -pása, m. = predpasnik, Cig., Jan.
  78. predpásati, -pȃšem, vb. pf. (vor den Unterleib) binden, vorbinden, Mur., Cig., Jan.; p. se, eine Schürze vorbinden, Jan. (H.).
  79. predpȃsnik, m. die Schürze, Jan., C., nk.; usnjati p., das Schurzfell, Jan. (H.).
  80. predpasováti, -ȗjem, vb. impf. ad predpasati, Mur., Cig., Jan.
  81. predpìs, -písa, m. die Vorschrift, Mur., Jan., nk.
  82. predpísati, -šem, vb. pf. vorschreiben, Mur., Jan., nk.; — po nem.
  83. predpisováti, -ȗjem, vb. impf. ad predpisati, Mur., Jan., nk.
  84. predplanı̑nski, adj. 1) voralpisch, Cig.; — 2) predplaninska paša, die vor der Alpenweide stattfindende Weide, Bes.
  85. predpołdánski, adj. = dopoldanski, vormittägig, Vormittags-, Z., jvzhŠt.
  86. predposlẹ̑dnji, adj. = predzadnji, Jan., Zora.
  87. predpọ́stariš, adv. von Alters her: Po rodu ti mene Predpostariš znaš, Vod. (Pes.); — prim. postariš.
  88. predpostáviti, -stȃvim, vb. pf. vorsetzen, Jan.; — predpostavljeni, der Vorgesetzte, nk.; ( germ.).
  89. predpostávljati, -am, vb. impf. ad predpostaviti, Jan. (H.).
  90. predpostȃvljenəc, -nca, m. der Vorgesetzte, C.; ( germ.).
  91. predpostȃvljenik, m. = predpostavljenec, Guts.- Cig., C.
  92. predpóstən, -stna, adj. (kar je pred postom) Vorfasten-; predpǫ̑stni čas.
  93. predposvẹ̀t, -svẹ́ta, m. die Vorberathung, C., ZgD.
  94. predpreiskȃva, f. die Voruntersuchung, C.
  95. predpretéklost, f. die Vorvergangenheit ( gramm.), Jan. (H.).
  96. predpȓsje, n. die Brustwehr, Cig., Jan.; (po polj.).
  97. predpȗst, m. der Fasching.
  98. predpȗstən, -stna, adj. Faschings-; predpustna nedelja, predpustna veselica.
  99. predragọ̑st, f. die Kostbarkeit, Cig.
  100. predrę̑msati, -am, vb. pf. durchrütteln: pretresti in p. koga, Andr. ( Glas.).

   23.239 23.339 23.439 23.539 23.639 23.739 23.839 23.939 24.039 24.139  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA