Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (23.601-23.700)

  1. požledíti se, -ím se, vb. pf. sich mit Eis überziehen, Z.; požlejena pot, Z.; drevje se je požledilo, Rez.- C.
  2. požrẹ́šnost, f. die Essgier, die Gefräßigkeit; die Schlemmerei, Fraß und Völlerei; — die Habgier.
  3. požŕtnost, f. = požrešnost: svete dni pokore s požrtnostjo onečaščevati, Cv.
  4. požrtvovávnost, f. die Opferwilligkeit, Cig. (T.), nk.
  5. požúriti se, -im se, vb. pf. sich beeilen, Jan., nk.; — hs.
  6. prádẹ̑dski, adj. urahnlich, (pred-) Cig.
  7. prȃhast, adj. staub- oder pulverartig.
  8. práı̑stina, f. die Urwahrheit, das Axiom, h. t.- Cig. (T.).
  9. prāksa, f. izvrševanje svojega poklica, izurjenost v tem, die Praxis, nk.
  10. prāktičnost, f. praktischer Sinn, nk.
  11. prálẹ̑s, m. = pragozd, der Urwald, Šol., Let.- C.
  12. praliska, f. die Ritze, der Spalt, Meg.; der Felsenspalt, Dalm.
  13. pramenolàs, -lása, adj. straffhaarig, Erj. (Som.).
  14. prápovẹ̑st, f. die Urgeschichte, Cig. (T.).
  15. prasȃd, f. coll. Schweine, Ferkel, Jan. (H.).
  16. prásčək, -čka, m. dem. prasec.
  17. prasčevína, f. das Schweinefleisch, Jan. (H.).
  18. prásčič, m. dem. prasec; das Schweinchen, Mik.; divji p., Dict.; — die Assel, Rez.- C.
  19. prasčína, f. kadar koljejo, je zvečer pojedina, ki ji pravijo prasčina (praščina), BlKr.
  20. prasè, -ę́ta, n. ein junges Schwein, das Ferkel; — übhpt. das Schwein: krdelo praset, Jurč.; — kot psovka: ti prase, ti! — sesno p., das Spanferkel, Cig., Jan.; — morsko p., der Tapir, Jan.
  21. prásəc, -sca, m. das männliche Schwein; — tudi kot psovka: das Schwein; — prasci, junge Schweine ( sing. prase); — divji p., das männl. Wildschwein, Cig.
  22. prasečják, m. die Gebärmutter der Sau, C.
  23. prásẹ̑dež, m. der Ursitz, Jan. (H.).
  24. prásək, -ska, m. = prasec: praska smoditi, Levst. (Zb. sp.).
  25. prasę́tce, n. das Schweinchen, das Ferkel, Mur., Danj.- Mik.
  26. prasę̑tina, f. das Ferkelfleisch, Cig., Jan., Valj. (Rad).
  27. prasíca, f. die Sau; divja p., die Wildsau; — tudi psovka: ti prasica!
  28. prásič, m. ein männliches Schwein.
  29. prası̑čati, -am, vb. impf. neka otročja igra, BlKr.- DSv.; — prim. prasičkati se.
  30. prası̑čək, -čka, m. 1) ein männliches Ferkel; oddojni p., das Spanferkel, DZ.; — 2) zamorski p., das Meerschweinchen (cavia cobaya), Erj. (Z.); — navadni p., die gemeine Mauerassel (oniscus murarius), Erj. (Ž.).
  31. prasičevína, f. = svinjina, Cig., Jan.
  32. prasíčica, f. dem. prasica; 1) eine kleine Sau; — 2) die Assel, Cig.
  33. prası̑čji, adj. Sau-, Schweine-; — schweinisch, Mur.
  34. prası̑čkati se, -am se, vb. impf. = svinjkati se, svinjko biti, vzhŠt.; ( prim. Vest. I. 125.).
  35. prásíla, f. die Urkraft, Cig. (T.).
  36. prásiti se, -im se, vb. impf. gebären (von der Sau), ferkeln, Cig., Jan.
  37. prȃsji, adj. Schweine-, Štrek.; prasje meso, Z.
  38. 1. prȃsk, m. der Ritz, die Scharte, Cig., Jan.
  39. 2. prȃsk, m. der Krach, Cig., Jan.; das Gekrache: prask in tresk, Vrt.
  40. 1. prȃska, f. der Krall, der Ritz, die Schramme.
  41. 2. prȃska, f. das Getöse, kajk.- Valj. (Rad); p. rožja, ogr.- Valj. (Rad); der Tumult (mit thätlichen Angriffen verbunden), M.; der Rummel, der Lärm, Cig., vzhŠt.; — das Scharmützel, Jan., nk.
  42. 3. prȃska, f. = drevesna veja, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); praske, Reiser, Z.; — prim. it. frasca, belaubter Ast, Mik.
  43. praskáč, m. der Krätzer (vino, katero po grlu praska), Str.
  44. 1. prȃskanje, n. das Kratzen, das Krallen.
  45. 2. prȃskanje, n. das Geräusch, bes. das Geprassel, das Geknister, C.
  46. praskantẹ́ti, -ím, vb. impf. = prasketati: ogenj v brinju, plamen v slami praskanti, Dalm.
  47. 1. prȃskati, -am, vb. impf. 1) kratzen; kokoši praskajo po zemlji; pes praska po vratih; p. se za ušesi; za ušesi se boš praskal = du wirst es bereuen; — 2) = korakati: srčno dalje praska, Jurč.; = p. jo, Glas.
  48. 2. prȃskati, -am, vb. impf. ein Geräusch verursachen, Mik.; prasseln: ogenj praska, Zora.
  49. 1. práskav, adj. rauh, Cig.
  50. 2. práskav, adj. knallig, Jan.; p. plin, Knallgas, Cig. (T.).
  51. prȃskavəc, -vca, m. 1) einer, der kratzt, der Kratzer, Cig.; — 2) saurer Wein (Krätzer), Cig., C.; — 3) das Reibzündhölzchen, M.; praskavci, Fulminate ( chem.), h. t.- Cig. (T.).
  52. práskavost, f. die Rauhigkeit, Cig.
  53. praskèt, -kę́ta, m. das Geprassel, Jan., C.
  54. prasketȃnje, n. das Prasseln, das Knistern; norčav smeh je kakor prasketanje trnja pod lonci, Dalm.
  55. prasketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. prasseln, knistern, krachen; ogenj je veselo prasketal v pečici, Zv.; puške prasketajo, nk.
  56. prȃsklja, f. das Kratzeisen, V.-Cig.; — prim. praskulja.
  57. 1. praskljáti, -ȃm, vb. impf. krauen: volno p., Cig.
  58. 2. praskljáti, -ȃm, vb. impf. knistern, Cig., Jan.
  59. praskljávən, -vna, adj. knisterig, Cig.
  60. práskniti, prȃsknem, vb. pf. = prasniti, Cig.
  61. praskòt, -kóta, m. = prasket, Cig., Jan.
  62. praskúlja, f. die Kratzbürste, V.-Cig.
  63. prȃsljaj, m. = 1. praska, Jan.
  64. práslȗz, -ı̑, f. der Urschleim, Cig. (T.).
  65. prásniti, prȃsnem, vb. pf. 1) ritzen, krallen, kratzen; — p. se, sich reißen ( z. B. an einem Nagel); — 2) stürzen: prasne črez mejo in plot, Jurč.; p. na koga, auf jemanden losstürzen, Z.; — p. jo = zbežati: zdaj-le jo pa prasni in beži na vse moči! Jurč.
  66. prásorǫ́dən, -dna, adj. urverwandt, Trst. (Let.).
  67. prástàr, -stára, adj. uralt, Z., nk.; prastari sovražnik, der Erbfeind, SlN.
  68. prástríc, m. der Uronkel, Levst. (Zb. sp.).
  69. prásvẹ̑t, -svẹtȃ, m. die Urwelt, Cig. (T.).
  70. prásvẹ̑tən, -tna, adj. urweltlich, Jan. (H.).
  71. prátikarstvọ, n. die Kalendermacherei.
  72. prȃvdanski, adj. von der gehörigen Beschaffenheit, rechtschaffen: ti nisi pravdanski človek, Levst. (Zb. sp.); — leibhaft, wirklich, Jan.
  73. prȃvdarski, adj. processsüchtig, Cig., Jan.
  74. prȃvdarstvọ, n. die Processsucht, Cig.
  75. prȃvdati se, -am se, vb. impf. 1) einen Process o. Processe führen, processieren; — 2) streiten, rechten, disputieren; s teboj se ne bom pravdal.
  76. pravdoskȃza, m. der Winkelschreiber, Cig.
  77. pravdoslǫ̑vəc, -vca, m. = pravoslovec, Cig.
  78. pravdoslǫ̑vje, n. = pravoslovje, Cig.
  79. pravdoslǫ̑vski, adj. = pravosloven: pravdoslovska knjiga, Levst. (Zb. sp.).
  80. pravdosrẹ̑dnik, m. der rechtliche Beistand, der Advocat, Cig., Jan., Vrtov., Zv.
  81. pravdováti se, -ȗjem se, vb. impf. = pravdati se, Mur.
  82. pravdoznȃnstvọ, n. = pravoznanstvo, Cig.
  83. prȃvdstvọ, n. das Processwesen, Cig.
  84. praviceljúbnost, f. die Gerechtigkeitsliebe, nk.
  85. pravíčnost, f. die Gerechtigkeit; — die Rechtschaffenheit, die Echtheit, die Unverfälschtheit.
  86. pravíłnost, f. die Regelmäßigkeit, Cig., Jan., nk.
  87. pravı̑łski, adj. statutarisch: pravilska določila, statutarische Bestimmungen, DZ.
  88. právnost, f. die Rechtmäßigkeit, Z.; — der Rechtsstand, Jan.
  89. pravnozgodovı̑nski, adj. rechtshistorisch, Navr. (Kop. sp.).
  90. pravobrȃtstvọ, n. die Vollbürtigkeit eines Bruders, V.-Cig.
  91. pravočásən, -sna, adj. rechtzeitig, Mur., Cig., nk.
  92. pravokrẹ́pnost, f. die Rechtskraft, DZ.
  93. pravomı̑səłn, adj. rechtdenkend, Jan. (H.).
  94. pravonaslẹ̑dnik, m. der Rechtsnachfolger, DZ.
  95. pravopìs, -písa, m. die Rechtschreibung, die Orthographie, Cig., Jan., nk.
  96. pravopísən, -sna, adj. Orthographie-, orthographisch, Cig., Jan., nk.
  97. pravopı̑sje, n. die Orthographie (als wissenschaftlicher Gegenstand), Cig., Jan., nk.
  98. pravosę̑strstvọ, n. die Vollbürtigkeit (einer Schwester), V.-Cig.
  99. pravoskázən, -zna, adj., pogl. pravoizkazen.
  100. pravoslávən, -vna, adj. zum orientalisch-orthodoxen Glaubensbekenntnisse gehörig; — rus., hs.

   23.101 23.201 23.301 23.401 23.501 23.601 23.701 23.801 23.901 24.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA