Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (23.539-23.638)

  1. povọ̑skati, -am, vb. pf. = povoščiti, M.
  2. povrážiti se, -im se, vb. pf. = v vraga se izpremeniti, DSv.
  3. povremę́nski, adj. Elementar-: povremenska nesreča, der Elementarunfall, Cig.
  4. povrẹ́slica, f. das Bändchen, ein kleiner Strick, C.
  5. povrẹ́slọ, n. das Garbenband; — das Weinrebenband, C.; — ein Strickband, C.; — prim. stsl. -vrêsti, binden.
  6. povŕhnost, f. = površnost, Cig.
  7. povrískati, -am, vb. pf. ein wenig jauchzen o. frohlocken, Cig.
  8. povŕstən, -stna, adj. nach der Reihe aufeinander folgend: povȓstni red aritmetični, die arithmetische Reihenfolge, DZ.; povrstne številke, fortlaufende Zahlen, Cig.; povrstno govorjenje, geordneter Vortrag, Bas.
  9. povrstíti, -ím, vb. pf. aneinander reihen: pesmi p. zaporedoma, Zv.
  10. povŕstnost, f. die Reihenfolge, Cig.
  11. povŕšnost, f. die Oberflächlichkeit, Cig., Jan., nk.
  12. povsȃkoma, adv. auf jeden Fall, C.
  13. povsè, adv. durchaus gänzlich, C.; p. si biti navzkriž, Navr. (Let.); p. nepotreben, LjZv.
  14. povsed, povsedik, adv. = povsod, ogr.- C., Mik.
  15. povsę́dnji, adj. alltäglich, ogr.- C.
  16. povsẹ̀m, adv. = po vsem, durchwegs, Z., nk.; p. vsega, durchaus, ogr.- C.
  17. povsẹ̑ma, adv. = ganz und gar, Zora.
  18. povserod, * adv. = povsod ("povsierod"), Ben.- Kl.
  19. povsǫ̑d, adv. überall.
  20. povsǫ̑dən, -dna, adj., Jan. (H.), pogl. povsodnji.
  21. povsǫ̑dẹnji, adj. = povsodešnji, C.
  22. povsǫ̑dẹšnji, adj. überall sich befindend, überall gegenwärtig, C.
  23. povsǫ̑di, adv. = povsod, Cig., Jan., C., Mik.
  24. povsǫ̑dik, adv. = povsod, vzhŠt.- C., Mik.
  25. povsǫ̑dnji, adj. überall stattfindend oder befindlich, C.; povsodnji potop, die Sintflut, C.
  26. povsǫ̑dnjost, f. die Allgegenwart (povsotnost, Ravn., povsodnost, C., Valj. [Rad]).
  27. povsǫ̑tən, -tna, adj. überall vorhanden, Mur., Jan.; allgegenwärtig, Cig.; überall stattfindend: povsotni potop, Vod. (Izb. sp.); — pogl. povsodnji.
  28. povsǫ̑tnost, f. die Allgegenwart, Mur., Cig.
  29. povznésti, -nésem, vb. pf. erheben, Jan.; — p. se, emporkommen, Jan.
  30. povznòs, -nósa, m. der Schwung ( stil.), Cig. (T.).
  31. povzpę́ti se, -pnèm se, vb. pf. sich nach und nach emporschwingen, Bes.
  32. pozabívnost, f. = pozabljivost: pozabivnosti morje, Levst. (Zb. sp.).
  33. pozábljenost, f. das Vergessensein, die Vergessenheit, Jan. (H.).
  34. pozabljívost, f. die Vergesslichkeit.
  35. pozasadíti, -ím, vb. pf. allmählich bepflanzen, Jan.
  36. pozaslóniti, -slǫ́nim, vb. pf. nacheinander durch angelehnte Schirme oder Deckel verdecken, Z.; peči p., die Ofenthüren verdecken, Z.
  37. pozaspáti, -ím, vb. pf. nacheinander einschlafen; vse je že bilo po hiši pozaspalo, jvzhŠt.
  38. pozastáviti, -stȃvim, vb. pf. nacheinander versetzen oder verpfänden.
  39. pozdẹ́ti se, -zdí se, vb. pf. scheinen, Cig.; gut dünken: kakor se njemu pozdi, nach seinem Ermessen, DZ.
  40. pozdẹ́vati se, -a se, vb. impf. ad pozdeti se; pozdeva se mi, es däucht mir, es will mir scheinen, Cig., Jan.
  41. pozdŕgniti se, -dȓgne se, vb. pf. pozdrgne se mi, ich empfinde einen Brechreiz, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
  42. pozdrgováti se, -ȗje se, vb. impf. ad pozdrgniti se; pozdrguje se mi, ich empfinde Brechreiz, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
  43. pozę́bsti, -zę́bem, vb. pf. durch Frost Schaden leiden oder zugrunde gehen; trta je pozebla, orehi so pozebli; kopriva ne pozebe = Unkraut verdirbt nicht; pozebel, abgefroren; pozebla ozimina.
  44. pozę̑məljski, adj. auf der Erde vorkommend, Erd-, Erden-, irdisch; p. mah, pozemeljske rastline, pozemeljsko veselje.
  45. pozemljı̑nski, adj. p. zemljekaz, die Niveaukarte, Levst. (Cest.).
  46. pozę́mski, adj. = pozemeljski, Jan.
  47. pozímski, adj. wintermäßig, Winter-; pozimsko opravilo, die Winterbeschäftigung, Cig.
  48. pozı̑rati se, -am se, vb. impf. = ozirati se, achthaben: p. se na kaj, C., Pohl. (Km.).
  49. pozlatárski, adj. Vergolder-, nk.
  50. poznamenítiti se, -ı̑tim se, vb. pf. wichtig o. bedeutend werden, nk.
  51. poznȃnstvọ, n. die Bekanntschaft, Navr. (Let.).
  52. poznátnost, f. die Kennbarkeit, Jan.
  53. poznavȃteljski, adj. Kenner-, C., nk.
  54. poznọ̑st, f. die Späte, Cig., Jan.
  55. pozórnost, f. die Aufmerksamkeit, Jan., nk.
  56. pozvẹstíti se, -ím se, vb. pf. sich befleißigen, Jarn.
  57. poželjívost, f. die Begehrlichkeit, die Lüsternheit.
  58. požéljnost, f. = poželjivost, Cig.
  59. poživı̑njenost, f. der Zustand der Verthierung, moralische Versunkenheit, Cig., Nov., SlN.
  60. poživotíti se, -ím se, vb. pf. gut bei Leibe werden, Cig.
  61. požlȃhtati se, -am se, vb. pf. = požlahtiti se, Cig.
  62. požláhtiti se, -im se, vb. pf. in Verwandtschaft treten, Cig.
  63. požledíti se, -ím se, vb. pf. sich mit Eis überziehen, Z.; požlejena pot, Z.; drevje se je požledilo, Rez.- C.
  64. požrẹ́šnost, f. die Essgier, die Gefräßigkeit; die Schlemmerei, Fraß und Völlerei; — die Habgier.
  65. požŕtnost, f. = požrešnost: svete dni pokore s požrtnostjo onečaščevati, Cv.
  66. požrtvovávnost, f. die Opferwilligkeit, Cig. (T.), nk.
  67. požúriti se, -im se, vb. pf. sich beeilen, Jan., nk.; — hs.
  68. prádẹ̑dski, adj. urahnlich, (pred-) Cig.
  69. prȃhast, adj. staub- oder pulverartig.
  70. práı̑stina, f. die Urwahrheit, das Axiom, h. t.- Cig. (T.).
  71. prāksa, f. izvrševanje svojega poklica, izurjenost v tem, die Praxis, nk.
  72. prāktičnost, f. praktischer Sinn, nk.
  73. prálẹ̑s, m. = pragozd, der Urwald, Šol., Let.- C.
  74. praliska, f. die Ritze, der Spalt, Meg.; der Felsenspalt, Dalm.
  75. pramenolàs, -lása, adj. straffhaarig, Erj. (Som.).
  76. prápovẹ̑st, f. die Urgeschichte, Cig. (T.).
  77. prasȃd, f. coll. Schweine, Ferkel, Jan. (H.).
  78. prásčək, -čka, m. dem. prasec.
  79. prasčevína, f. das Schweinefleisch, Jan. (H.).
  80. prásčič, m. dem. prasec; das Schweinchen, Mik.; divji p., Dict.; — die Assel, Rez.- C.
  81. prasčína, f. kadar koljejo, je zvečer pojedina, ki ji pravijo prasčina (praščina), BlKr.
  82. prasè, -ę́ta, n. ein junges Schwein, das Ferkel; — übhpt. das Schwein: krdelo praset, Jurč.; — kot psovka: ti prase, ti! — sesno p., das Spanferkel, Cig., Jan.; — morsko p., der Tapir, Jan.
  83. prásəc, -sca, m. das männliche Schwein; — tudi kot psovka: das Schwein; — prasci, junge Schweine ( sing. prase); — divji p., das männl. Wildschwein, Cig.
  84. prasečják, m. die Gebärmutter der Sau, C.
  85. prásẹ̑dež, m. der Ursitz, Jan. (H.).
  86. prásək, -ska, m. = prasec: praska smoditi, Levst. (Zb. sp.).
  87. prasę́tce, n. das Schweinchen, das Ferkel, Mur., Danj.- Mik.
  88. prasę̑tina, f. das Ferkelfleisch, Cig., Jan., Valj. (Rad).
  89. prasíca, f. die Sau; divja p., die Wildsau; — tudi psovka: ti prasica!
  90. prásič, m. ein männliches Schwein.
  91. prası̑čati, -am, vb. impf. neka otročja igra, BlKr.- DSv.; — prim. prasičkati se.
  92. prası̑čək, -čka, m. 1) ein männliches Ferkel; oddojni p., das Spanferkel, DZ.; — 2) zamorski p., das Meerschweinchen (cavia cobaya), Erj. (Z.); — navadni p., die gemeine Mauerassel (oniscus murarius), Erj. (Ž.).
  93. prasičevína, f. = svinjina, Cig., Jan.
  94. prasíčica, f. dem. prasica; 1) eine kleine Sau; — 2) die Assel, Cig.
  95. prası̑čji, adj. Sau-, Schweine-; — schweinisch, Mur.
  96. prası̑čkati se, -am se, vb. impf. = svinjkati se, svinjko biti, vzhŠt.; ( prim. Vest. I. 125.).
  97. prásíla, f. die Urkraft, Cig. (T.).
  98. prásiti se, -im se, vb. impf. gebären (von der Sau), ferkeln, Cig., Jan.
  99. prȃsji, adj. Schweine-, Štrek.; prasje meso, Z.
  100. 1. prȃsk, m. der Ritz, die Scharte, Cig., Jan.

   23.039 23.139 23.239 23.339 23.439 23.539 23.639 23.739 23.839 23.939  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA