Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (23.501-23.600)

  1. povȇljstvọ, * n. das Commando (als Amt), Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); pod poveljstvom Hasanovim, Jurč.; glavno p., das Generalcommando, DZ.; pomorstveno stajališčno p., das Marinestationscommando, DZ.; p. dopolnitvenega okoliša, das Ergänzungsbezirkscommando, Levst. (Nauk).
  2. povę̑rati se, -am se, vb. impf. herumlümmeln, herumlungern, Ig (Dol.).
  3. povę̑rjenstvọ, n. die Commission, Jan. (H.).
  4. povẹ̀s, -vẹ́sa, m. das Herabhängenlassen: roke do povesa potisniti komu, Telov.
  5. povesę̑łək, -łka, m. der Trostgrund, V.-Cig.
  6. poveselíti, -ím, vb. pf. 1) erfreuen; einen Trost geben, Mur., Cig.; p. koga v nadlogi, Jap. (Sv. p.); — 2) p. se, sich ein wenig der Freude hingeben; sich einen guten Tag machen, Cig.
  7. poveseljáčiti, -ȃčim, vb. pf. eine Zeitlang lustig leben, Let.
  8. poveseljénje, n. die Erfreuung, der Trost, Jap., Vrt., Burg.
  9. poveseljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad poveseliti, Mur., Cig.
  10. povesę̑łnik, m. der Erfreuer, Valj. (Rad).
  11. povẹ́səmce, n. dem. povesmo, Cig.
  12. povẹ́siti, -vẹ̑sim, vb. pf. 1) nacheinander aufhängen, Mur.; hängen lassen: vse rokovnjače p., Jurč.; — 2) hängen machen, senken: glavo, ušesa p., C.; vsi so povesili glave, Erj. (Izb. sp.).
  13. povesláti, -ȃm, vb. pf. 1) ein wenig rudern; — 2) p. koga, jemanden umrudern, überrudern, Cig.
  14. povę́slọ, n. das Garbenband, Mur., Jan., Mik., Gor.- Erj. (Torb.); — übhpt. ein (nicht eisernes) Band, C.
  15. povẹ́sma, f. = povesmo, Meg.- Mik.
  16. povẹ́smọ, n. das zusammengedrehte Bund gehechelten Spinnhaares, die Reiste; — tudi: p. detelje, ein Bündel Klee, Jurč.; — prim. povesiti.
  17. povẹ̑st, f. die Erzählung; zgodovinska p., eine geschichtliche Erzählung, nk.; — = zgodovina, die Geschichte, h. t.- Cig. (T.).
  18. povẹ́stən, -stna, adj. 1) = vesten, C.; — 2) Geschichts-, geschichtlich, Cig. (T.); povẹ̑stnọ znanstvo, die Geschichtswissenschaft, Cig. (T.).
  19. povésti, -védem, vb. pf. 1) führen, Z.; — p. govor o kom, das Gespräch auf jemanden lenken, Erj. (Izb. sp.); — 2) p. se, gelingen: vse se mu dobro povede, Svet. (Rok.); to se ti je pa povedlo! Polj.
  20. povę́sti, -vę́zem, vb. pf. beim Sticken verbrauchen, versticken, Cig.
  21. povẹ̑stica, f. dem. povest, das Geschichtchen, das Histörchen, Cig., Jan.; ( nam. povestca).
  22. povẹ̑stnica, f. das Geschichtsbuch, Cig. (T.); — = zgodovina, die Geschichte, Cig., Jan., C.; — hs.
  23. povẹ̑stničar, -rja, m. der Historiker, C., Let.; — hs.
  24. povẹ̑stnik, m. der Geschichtsschreiber, Cig. (T.); — hs.
  25. povẹ̑stništvọ, n. die Geschichtsforschung, Jan. (H.).
  26. povẹ́žnost, f. die Schiefheit, Cig., Jan.
  27. povídẹti se, -vı̑di se, vb. pf. ( impf.) povidi se mi, es gefällt mir, ogr.- C.
  28. poviníčiti se, -ı̑čim se, vb. pf. zur Wildrebe (vinika) werden, verwildern (o vinski trti), C.
  29. povisẹ́ti, -sím, vb. pf. ein wenig hangen bleiben, Z.
  30. povisẹ́vati, -am, vb. impf. hangen zu bleiben pflegen: zu verweilen pflegen, Bes.
  31. povísiti, -im, vb. pf. erhöhen, C., Raič ( Let.); — hs.
  32. povísniti, -vı̑snem, vb. pf. hangen bleiben, C.
  33. povlȃstica, f. das Privilegium, nk.; — hs.
  34. povlástiti, -im, vb. pf. = pooblastiti, Mur.; povlaščen, patentiert, Jan.; privilegiert: cigani so povlaščeni potepi, Erj. (Torb.); — hs.
  35. povnǫ́žati se, -a se, vb. pf. povnoža se mi, es verdrießt mich, C.; ( nam. pomnožati se).
  36. povodíti se, -ím se, vb. pf. zu Wasser oder wässerig werden: slana se povodi, krvni deli se povodijo, Vrtov. (Vin., Km. k.).
  37. povóliti se, -vǫ́lim se, vb. pf. sich (zu einer Arbeit) bequemen, C.
  38. povǫ́ljnost, f. die Willkommenheit, die Annehmlichkeit, Cig., Jan., C.
  39. povọ̑skati, -am, vb. pf. = povoščiti, M.
  40. povrážiti se, -im se, vb. pf. = v vraga se izpremeniti, DSv.
  41. povremę́nski, adj. Elementar-: povremenska nesreča, der Elementarunfall, Cig.
  42. povrẹ́slica, f. das Bändchen, ein kleiner Strick, C.
  43. povrẹ́slọ, n. das Garbenband; — das Weinrebenband, C.; — ein Strickband, C.; — prim. stsl. -vrêsti, binden.
  44. povŕhnost, f. = površnost, Cig.
  45. povrískati, -am, vb. pf. ein wenig jauchzen o. frohlocken, Cig.
  46. povŕstən, -stna, adj. nach der Reihe aufeinander folgend: povȓstni red aritmetični, die arithmetische Reihenfolge, DZ.; povrstne številke, fortlaufende Zahlen, Cig.; povrstno govorjenje, geordneter Vortrag, Bas.
  47. povrstíti, -ím, vb. pf. aneinander reihen: pesmi p. zaporedoma, Zv.
  48. povŕstnost, f. die Reihenfolge, Cig.
  49. povŕšnost, f. die Oberflächlichkeit, Cig., Jan., nk.
  50. povsȃkoma, adv. auf jeden Fall, C.
  51. povsè, adv. durchaus gänzlich, C.; p. si biti navzkriž, Navr. (Let.); p. nepotreben, LjZv.
  52. povsed, povsedik, adv. = povsod, ogr.- C., Mik.
  53. povsę́dnji, adj. alltäglich, ogr.- C.
  54. povsẹ̀m, adv. = po vsem, durchwegs, Z., nk.; p. vsega, durchaus, ogr.- C.
  55. povsẹ̑ma, adv. = ganz und gar, Zora.
  56. povserod, * adv. = povsod ("povsierod"), Ben.- Kl.
  57. povsǫ̑d, adv. überall.
  58. povsǫ̑dən, -dna, adj., Jan. (H.), pogl. povsodnji.
  59. povsǫ̑dẹnji, adj. = povsodešnji, C.
  60. povsǫ̑dẹšnji, adj. überall sich befindend, überall gegenwärtig, C.
  61. povsǫ̑di, adv. = povsod, Cig., Jan., C., Mik.
  62. povsǫ̑dik, adv. = povsod, vzhŠt.- C., Mik.
  63. povsǫ̑dnji, adj. überall stattfindend oder befindlich, C.; povsodnji potop, die Sintflut, C.
  64. povsǫ̑dnjost, f. die Allgegenwart (povsotnost, Ravn., povsodnost, C., Valj. [Rad]).
  65. povsǫ̑tən, -tna, adj. überall vorhanden, Mur., Jan.; allgegenwärtig, Cig.; überall stattfindend: povsotni potop, Vod. (Izb. sp.); — pogl. povsodnji.
  66. povsǫ̑tnost, f. die Allgegenwart, Mur., Cig.
  67. povznésti, -nésem, vb. pf. erheben, Jan.; — p. se, emporkommen, Jan.
  68. povznòs, -nósa, m. der Schwung ( stil.), Cig. (T.).
  69. povzpę́ti se, -pnèm se, vb. pf. sich nach und nach emporschwingen, Bes.
  70. pozabívnost, f. = pozabljivost: pozabivnosti morje, Levst. (Zb. sp.).
  71. pozábljenost, f. das Vergessensein, die Vergessenheit, Jan. (H.).
  72. pozabljívost, f. die Vergesslichkeit.
  73. pozasadíti, -ím, vb. pf. allmählich bepflanzen, Jan.
  74. pozaslóniti, -slǫ́nim, vb. pf. nacheinander durch angelehnte Schirme oder Deckel verdecken, Z.; peči p., die Ofenthüren verdecken, Z.
  75. pozaspáti, -ím, vb. pf. nacheinander einschlafen; vse je že bilo po hiši pozaspalo, jvzhŠt.
  76. pozastáviti, -stȃvim, vb. pf. nacheinander versetzen oder verpfänden.
  77. pozdẹ́ti se, -zdí se, vb. pf. scheinen, Cig.; gut dünken: kakor se njemu pozdi, nach seinem Ermessen, DZ.
  78. pozdẹ́vati se, -a se, vb. impf. ad pozdeti se; pozdeva se mi, es däucht mir, es will mir scheinen, Cig., Jan.
  79. pozdŕgniti se, -dȓgne se, vb. pf. pozdrgne se mi, ich empfinde einen Brechreiz, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
  80. pozdrgováti se, -ȗje se, vb. impf. ad pozdrgniti se; pozdrguje se mi, ich empfinde Brechreiz, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
  81. pozę́bsti, -zę́bem, vb. pf. durch Frost Schaden leiden oder zugrunde gehen; trta je pozebla, orehi so pozebli; kopriva ne pozebe = Unkraut verdirbt nicht; pozebel, abgefroren; pozebla ozimina.
  82. pozę̑məljski, adj. auf der Erde vorkommend, Erd-, Erden-, irdisch; p. mah, pozemeljske rastline, pozemeljsko veselje.
  83. pozemljı̑nski, adj. p. zemljekaz, die Niveaukarte, Levst. (Cest.).
  84. pozę́mski, adj. = pozemeljski, Jan.
  85. pozímski, adj. wintermäßig, Winter-; pozimsko opravilo, die Winterbeschäftigung, Cig.
  86. pozı̑rati se, -am se, vb. impf. = ozirati se, achthaben: p. se na kaj, C., Pohl. (Km.).
  87. pozlatárski, adj. Vergolder-, nk.
  88. poznamenítiti se, -ı̑tim se, vb. pf. wichtig o. bedeutend werden, nk.
  89. poznȃnstvọ, n. die Bekanntschaft, Navr. (Let.).
  90. poznátnost, f. die Kennbarkeit, Jan.
  91. poznavȃteljski, adj. Kenner-, C., nk.
  92. poznọ̑st, f. die Späte, Cig., Jan.
  93. pozórnost, f. die Aufmerksamkeit, Jan., nk.
  94. pozvẹstíti se, -ím se, vb. pf. sich befleißigen, Jarn.
  95. poželjívost, f. die Begehrlichkeit, die Lüsternheit.
  96. požéljnost, f. = poželjivost, Cig.
  97. poživı̑njenost, f. der Zustand der Verthierung, moralische Versunkenheit, Cig., Nov., SlN.
  98. poživotíti se, -ím se, vb. pf. gut bei Leibe werden, Cig.
  99. požlȃhtati se, -am se, vb. pf. = požlahtiti se, Cig.
  100. požláhtiti se, -im se, vb. pf. in Verwandtschaft treten, Cig.

   23.001 23.101 23.201 23.301 23.401 23.501 23.601 23.701 23.801 23.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA