Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (23.339-23.438)

  1. posvȃda, f. die Entzweiung, Jan. (H.).
  2. posváditi, -svȃdim, vb. pf. entzweien, Mur., vzhŠt.; vse sosede med seboj p., Mur.; — p. se, sich entzweien, sich zertragen, vzhŠt.
  3. posvȃja, f. = posvada, Jan. (H.).
  4. posvaljkáti, -ȃm, vb. pf. zerknüllen, zerkneten, Cig.; posvaljkana volna, Nov.- C.; — entstellen: (vsled plohe) posvaljkano rastlinje, Vrt.
  5. posvȃr, m. die Verwarnung, M.
  6. posvȃra, f. die Verwarnung, C.
  7. posvarílo, n. die Verwarnung, der Verweis.
  8. posvarı̑təv, -tve, f. = posvarilo, Jan., nk.
  9. posvaríti, -ím, vb. pf. verwarnen, ermahnen, einen Verweis geben; trdo koga p.
  10. posvarı̑tva, f. = posvaritev, Slom.- C.
  11. posvárjati, -am, vb. impf. ad posvariti; Verweise geben, Verwarnungen ertheilen, M.
  12. posvarjénje, n. = posvarilo, Guts. (Res.).
  13. posvarník, m. der Verwarner, der Tadler, Dict., Mur., Jan.
  14. posvečávati, -am, vb. impf. = posvečevati.
  15. posvę̑čba, f. = posvetba, die Dedication, Navr. (Kop. sp.); = posvečenina, Burg.
  16. posvečę́nəc, -nca, m. der Geheiligte, Mur.; — der Ausgeweihte, der zum Priester Geweihte, Cig., C.
  17. posvečeník, m. 1) der Heiligmacher (o Kristu), Krelj, Trub.; sveti Duh je naš p., Trub.; — 2) = posvečenec, der Geweihte, LjZv.
  18. posvečenína, f. das Weihopfer, C.
  19. posvečénje, n. die Heiligmachung; (posvečenjè, ogr.- Valj. [Rad]); die Heiligsprechung, Cig.; — die Weihe, die Consecration.
  20. posvečę́nka, f. die Geweihte, Jan. (H.).
  21. posvečénost, f. die Weihe (als Eigenschaft), Cig.
  22. posvečeváłən, -łna, adj. 1) heilig machend, Jan.; — 2) posvečevȃłni oltar, der Weihaltar, Cig.
  23. posvečevȃnje, n. 1) die Heiligmachung; — die Heiligung; p. praznikov; — die Heiligsprechung, Cig.; — 2) das Einweihen, die Consecration; p. zvonov, duhovnikov; — 3) die Widmung(en), nk.
  24. posvečeváti, -ȗjem, vb. impf. ad 2. posvetiti; 1) heilig machen; sveti Duh nas posvečuje; — heilig sprechen, Jan.; — heiligen; p. praznike; — 2) einweihen, weihen, consecrieren; duhovnike, kruh in vino p.; — 3) widmen, Jan., nk.
  25. posvečevȃvəc, -vca, m. 1) der Heiligmacher; — 2) die weihende Person, der Weiher; — 3) der Widmer, Jan., nk.
  26. posvẹ̑čnjak, m. = svečnik, der Leuchter, ogr.- Valj. (Rad).
  27. posvẹdočávati, -am, vb. impf. = posvedočevati, bezeugen, C., DZ.
  28. posvẹdǫ̑čba, f. die Beurkundung, DZ.
  29. posvẹdǫ́čenje, n. = posvedočba, Raič (Slov.).
  30. posvẹdočeváti, -ȗjem, vb. impf. ad posvedočiti; bezeugen, beurkunden, DZ., nk.
  31. posvẹdočíti, -ím, vb. pf. bezeugen, beurkunden, Cig., Jan., C., nk.; tudi: posvedǫ́čiti, -ǫ̑čim.
  32. posvẹstíti, -ím, vb. pf. bewusst machen: p. koga v dobrem, jemanden im Guten bestärken, C.; — p. se, wieder zum Bewusstsein gelangen, Jan. (H.).
  33. 1. posvẹ̀t, -svẹ́ta, m. die Berathschlagung, die Berathung; na p. priti; začeli so živ posvet, Jurč.; rodovinski p., der Familienrath, Cig.
  34. 2. posvẹ̑t, m. 1) die Beleuchtung, ogr.- C.; drva, posvet, hrana itd., C.; — 2) die Lampe, ogr.- Mik., C.; — 3) die Erleuchtung: p. dati komu, kajk.- Valj. (Rad).
  35. 3. posvèt, -svę́ta, m. = posveta, C.
  36. posvẹ̑t, f. = 2. posvet m., kajk.- Valj. (Rad).
  37. posvę̑ta, f. 1) das Heiligsprechen, die Canonisation, Cig.; — 2) die Weihe, die Einweihung, Jan.; — 3) die Widmung, die Dedication, Cig., Jan., Cig. (T.).
  38. posvẹtávati se, -am se, vb. impf. = posvetovati se, sich berathen, Navr. (Kop. sp.), Gor.
  39. posvę̑tba, f. 1) die Consecration, C.; — 2) die Dedication, Cig.
  40. posvę̑tək, -tka, m. das Geopferte, das Opfer, Cig., Blc.-C.
  41. posvẹtə̀n, -tnà, adj. weltlich, irdisch; posvetni ljudje, posvetno blago, posvetno veselje; posvetna duhovščina, der Säcularclerus; — tudi: posvẹ́tən, -tna, nk., in: posvétən, jvzhŠt.
  42. posvetíłən, -łna, adj. Canonisations-, Cig.
  43. posvetilíšče, n. 1) das Opfer, Dict., Krelj; — 2) das Kirchweihfest, BlKr.
  44. 1. posvẹtílọ, n. die Lampe, Kremp.- C.
  45. 2. posvetílọ, n. 1) das Heiligungsmittel, das Sacramentale, Cig., Jan.; — 2) die Weihe, Jan.; — 3) die Widmung, die Dedication, Jan., Cig. (T.).
  46. posvetı̑telj, m. der Heiligmacher, C., ogr.- Valj. (Rad).
  47. posvetı̑təv, -tve, f. 1) die Weihe: p. duhovnikov, Cig.; — 2) die Widmung, Cig.
  48. 1. posvẹ́titi, -im, vb. pf. 1) ein wenig leuchten; mesec je za trenotje posvetil izza oblakov; — hinleuchten; posveti mi, da najdem, kar mi je na tla padlo; p. komu, jemandem heimleuchten, ihn derb abfertigen; le čakaj, jaz ti bom že posvetil! — p. v kako stvar, eine Angelegenheit beleuchten, SlN.; — 2) p. se, ein wenig glänzen, auf eine kurze Zeit erglänzen, Cig.; — aufleuchten, Jan. (H.).
  49. 2. posvetíti, -ím, vb. pf. 1) heilig machen; — heilig sprechen, Cig., Jan.; — p. se, heilig werden, Cig.; — p., heiligen, sanctificieren; posvečeno bodi tvoje ime; — p. praznik, Trub.; — 2) weihen, consecrieren: za mašnika koga p.; cerkev p.; posvečena voda, C.; hostijo p.; — 3) opfern: srebro in zlato Gospodu p., Dalm.; — (po hs., rus.) dedicieren, widmen, Cig., Jan., nk.; p. se, sich weihen oder widmen: Bogu se p., Cig., nk.
  50. posvẹtlíca, f. das Streiflicht, Cig. (T.).
  51. posvẹtlíti, -ím, vb. pf. licht machen, erleuchten, Jan. (H.).
  52. posvẹ̑tnež, m. ein weltlich gesinnter Mensch, der Weltling, Mur., Cig., Jan., Mik., Ravn.- Valj. (Rad).
  53. posvẹ̑tnica, f. ein weltlich gesinntes Weib, BlKr.
  54. posvetníčenje, n. die Heiligsprechung, der Canonisationsact, ZgD., Cv.
  55. posvetničevȃnje, n. die Heiligsprechung, der Canonisationsprocess, ZgD., Cv.
  56. posvetníčiti, -ı̑čim, vb. pf. canonisieren, heiligsprechen, Cig.
  57. posvetník, m. der Heiligmacher, C.
  58. posvẹtnják, m. ein weltlich gesinnter Mensch, der Weltmensch, Cig., Jan., nk.
  59. posvẹ́tnost, f. die Weltlichkeit, irdischer Sinn, Mur., Cig.; v posvetnosti obtičati, Slom.- C.
  60. posvẹtováłən, -łna, adj. berathend: p. zbor, p. glas, Cig., nk.
  61. posvẹtovȃłnica, f. das Berathungszimmer, Cig.
  62. posvẹ́tovanje, n. die Berathung; p. imeti, eine Berathung abhalten; — die Berathungen.
  63. posvẹ́tovati, -ujem, I. vb. pf. einen Rath geben, berathen: p. koga, Svet. (Rok.), Gor.; — II. p. se, vb. impf. ( pf.) sich berathen, eine Berathung abhalten; p. se s kom o čem ali zastran česa.
  64. posvẹtovȃvəc, -vca, m. der Berather: drugi posvetovavci so okoli tebe bili, Bas.; — = svetovavec, svetnik, der Rathsherr, Mur., Cig.
  65. posvínčiti, -im, vb. pf. verbleien, Cig.; železno blago posvinčeno, DZ.
  66. posvinjáti, -ȃm, vb. pf. besauen, verunreinigen, Cig.
  67. posvírati, -am, vb. pf. ein wenig Musik machen, Z.; — prim. svirati.
  68. posvojíti, -ím, vb. pf. p. si, sich zueignen, nk.
  69. pošáliti se, -šȃlim se, vb. pf. sich einen Scherz erlauben, ein wenig scherzen.
  70. pošȃst, f. 1) das Gespenst, Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; pošasti so se jim prikazale, Škrinj.- Valj. (Rad); — das Ungeheuer, das Scheusal; ubijavec celo jenja človek biti, pošast je, Ravn.- Valj. (Rad); psovka: peklenska p.; ti grda pošast! du abscheuliches Ding! — 2) das Ungeziefer, C.; — 3) das Miasma, Z., Mik.; — 4) der Schnupfen, der Strauchen, Cig., Jan., C., Soška dol.- Erj. (Torb.), Tolm.- M.; pošast ali nahod, Vrtov. (Km. k.).
  71. pošástən, -stna, adj. 1) gespenstisch; p. ples, Greg.; — scheußlich, monströs, Cig., Jan.; — 2) verschnupft, Z.; kdor hoče kako vino poznati, mora biti čistih ust in nič pošasten ali zadnit, Vrtov. (Vin.).
  72. pošę̑stək, -stka, m. der Hingang, kajk.- Valj. (Rad).
  73. pošestę́riti, -ę̑rim, vb. pf. versechsfachen, Cig.
  74. pošestíłən, -łna, adj. zirkelmäßig, V.-Cig.; — prim. šestilo.
  75. pošestíliti, -ı̑lim, vb. pf. abzirkeln, Cig.
  76. pošestje, n. der Hingang: Kristusovo p., ogr.- C.; (pošestjè?).
  77. pošę̑stnica, f. po šest škatel druga v drugi, Rib.- Cig.
  78. pošę́tati se, -tam, -čem se, vb. pf. einen Spaziergang machen, Zora.
  79. pošę́vnost, f. die Schiefe, Jan., Cig. (T.); — die Böschung, Cig., Jan.
  80. poškaliti se, -im se, vb. pf. gleiten, rutschen, C.; igla se v golt poškali, ogr.- C.
  81. poškatiti se, -im se, vb. pf. verderben, misslingen, C., Z.
  82. poškǫ́dovanost, f. die Schadhaftigkeit, Cig., Jan.
  83. pǫ̑štarski, adj. die Postmeister betreffend, Post-: poštarska hiša, das Posthaus, Cig.; poštarski rog, das Posthorn, Cig.
  84. pǫ̑štarstvọ, n. das Postmeisteramt; — das Postwesen, Cig., Jan., Cig. (T.).
  85. pošténost, f. die Ehrenhaftigkeit, die Ehrlichkeit, die Redlichkeit.
  86. potájati se, -tȃjam, -jem se, vb. pf. (allmählich) schmelzen ( v. Schnee), Jan. (H.).
  87. potánkost, f. 1) die Genauigkeit, Cig. (T.), DZ.; — 2) das Detail, Cig. (T.); — hs.
  88. potapljȃvski, adj. Taucher-: p. zvon, Cig. (T.).
  89. potátiti se, -im se, vb. pf. ein Dieb werden, Bes.
  90. potegljívost, f. 1) die Zugkraft, Cig. (T.); — 2) die Dehnbarkeit, Cig.
  91. potelę̑sən, -sna, adj. körperlich: potelesna reč, Dalm.; potelesna nadloga, Guts. (Res.); potelesno, dem Leibe nach, C.; potelesno kraljevati, Krelj; duhovno bogat je bil potelesno siromak, Cv.
  92. potelę́siti, -ę̑sim, vb. pf. versinnlichen, Cig., Jan., C.; abstraktne reči p., Cig.; — p. se, sich verkörpern, Cig.
  93. potəmnẹ́lost, f. die Verdunkelung (als Eigenschaft) ( phil.), Cig. (T.).
  94. potẹ̑mstvọ, n. die Nachkommenschaft, Cig., C.
  95. potəngróbast, adj. mit Steißgeschwulst, C.
  96. potẹ́pati se, -tẹ̑pam, -pljem se, vb. impf. herumstreichen, vagabundieren.
  97. potepávati se, -am se, vb. impf. = potepati se, Cig.
  98. potepı̑nski, adj. landstreicherisch.
  99. potepı̑nstvọ, n. das Landstreicherthum.
  100. potépsti, -tépem, vb. pf. 1) verschleudern, verthun; — p. se, verschleudert werden, verloren gehen; vse premoženje se je nekako poteplo; — 2) ein wenig schlagen: s šibo tega in onega vola malo p., Jurč.; — 3) p. se, = iti na potep, vagabundierend sich irgendwohin begeben, ausstreichen, Cig., Levst. (Rok.); potepen, landläufig, landstreicherisch, Jan.; potepeno pismo dobiti, den Laufpass bekommen, fortgewiesen werden, Cig., Jan., Dol.; — 4) potepeno, beschämt, C.; p. oditi, mit Schande abziehen, Cig.; potepeno priti (kakor pes, ki je bil tepen), Polj.

   22.839 22.939 23.039 23.139 23.239 23.339 23.439 23.539 23.639 23.739  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA