s (23.301-23.400)

23301. postrójati, -am, vb. impf. ad postrojiti; reparieren, Tolm.- Erj. (Torb.); (pravilneje: postrajati).
23302. postrǫ̑jba, f. dar, ki ga po dovršenem delu da gospodar delavcem, (kruh, sir ali kaj tacega), Podkrnci- Erj. (Torb.).
23303. postrójiti, * -im, vb. pf. 1) reparieren, Jan., Tolm.- Erj. (Torb.); p. dvore svoje, Levst. (Zb. sp.); p. hišo, LjZv.; črevlje p. = popraviti, podšiti, vorschuhen, BlKr., GBrda; — 2) präparieren: s svincem postrojeno platno, Levst. (Nauk); — 3) aufbauen, C.; — gründen: p. mesta, Vrt.; — 4) (den Vorrath) aufgerben; vse kože p.
23304. postrúga, f. = postrv, die Forelle, Jan., Danj.- Mik.
23305. postrugȃłnik, m. = postružek, V.-Cig.
23306. postrúgati, -gam, -žem, vb. pf. = postrgati, Z.
23307. postrȗglja, f. = strugača, C.
23308. postrȗšnik, m. severni p., der nordische Lemming (hypudaeus lemnus), Erj. (Ž.); — prim. rus. pestruška.
23309. postrȗžčək, -čka, m. dem. postružek, Gor.
23310. postrȗžək, -žka, m. das letzte Kind eines Ehepaares (šaljivo), V.-Cig.
23311. postrúžiti, -im, vb. pf. 1) verdrechseln, Cig.; — 2) behobeln, DZ.
23312. postrȗžka, f. 1) das aus dem letzten, zusammengeschabten Teige gemachte Brot, C.; — 2) = postružek, C.
23313. postrȗžnica, f. 1) = postružnik 1), C., M., Ščav.; — 2) = postružnik 2), Cig.
23314. postrȗžnik, m. 1) das aus zusammengeschabten Teigresten gemachte Brot, C.; — 2) das letzte Kind eines Ehepaares (šaljivo), Cig.; — 3) das Reifmesser der Böttcher, Savinska dol.
23315. postružnjáča, f. = postružnica 1), Št.- Valj. (Rad).
23316. postružnják, m. = postružnjača, kajk.- Valj. (Rad).
23317. postȓv, f. 1) die Forelle (salmo fario); — 2) die Forellenreinette (jabolko), C.
23318. postȓva, f. = postrv 1), Mur., Jan.; tudi: postrvà, Kr.- Valj. (Rad).
23319. postȓvca, f. dem. postrv.
23320. postȓvica, f. dem. postrva, Jan.; tudi: postrvíca, Valj. (Rad).
23321. postȓvji, adj. Forellen-, Cig., Jan.
23322. postȓvka, f. dem. postrv; 1) das Forellchen; tudi: postrvkà, Valj. (Rad); — 2) die Forellenbirne, C.
23323. postrvník, m. der Forellenbach, Cig.
23324. postrvnják, m. der Forellenteich, Jan.
23325. postȓžək, -žka, m. "jed, od katere se postrže tudi lonec, ker je zadnja; zatorej se zadnji otrok zamatorevših roditeljev šaljivo tudi imenuje: postržek", Erj. (Torb.).
23326. postulāt, m. zahtevek, der Forderungssatz, das Postulat, Cig. (T.).
23327. posȗk, m. das Herumdrehen; to bo še posuk, da wird es noch eine Rauferei abgeben, Svet. (Rok.).
23328. posúkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) durch Drehen (Zwirnen) aufbrauchen: p. vso prejo, Cig.; — 2) (ein wenig) drehen; brada s posukano dlako, Glas.; — ein wenig quirlen, abrühren: posukana juha, posukan močnik, Kr.
23329. posukávati, -am, vb. impf. nachdrehen, Cig.
23330. posúmnjati, -am, vb. pf. einen Verdacht schöpfen, nk.
23331. posȗnək, -nka, m. der Schupf, DZ.
23332. posúniti, -sȗnem, vb. pf. 1) ein wenig stoßen, Cig., Z.; — 2) verschlingen, aufessen, C.
23333. posúšanje, n. das Trocknen, Cig.
23334. posúšati, -am, vb. impf. ad posušiti; vertrocknen machen, Cig.; reke posušaš, Trub.
23335. posušénje, n. 1) die Trockenlegung, Cig.; — 2) die Verdorrung, Cig.; die Versiegung, Cig.
23336. posušíti, -ím, vb. pf. 1) trocken werden lassen, trocknen; seno, perilo p.; veter je posušil ceste; entwässern, trocken legen; p. močvirje; dörren: veliko sadja p., posušeno sadje; v dimu p., selchen, räuchern; ausleeren und dadurch trocken werden lassen: posušili smo sode, Cig.; — erschöpfen, Jan.; p. banko, die Bank sprengen, Cig.; — p. se, trocken werden; seno, perilo se je posušilo; studenci so se posušili; drevo se je posušilo (ist verdorrt); mošnja se je posušila (ist leer geworden); — 2) mager machen: skrbi so ga posušile, Cig.; p. se (o človeku), mager werden.
23337. posúti, * -spèm, (-sújem), vb. pf. 1) mit trockenen Dingen beschütten; cesto p. (beschottern); s kamenjem koga p., jemanden steinigen, Trub., Dalm., Krelj, Jsvkr.; Posuli so ga s kamenjem, Npes.- Kres; — 2) verstreuen: ves ječmen živadi p., Cig.; — 3) p. se, abrutschen, abrieseln (o pesku), Cig.; — verschüttet werden, einstürzen: jama se je posula, Cig.
23338. posváčiti, -im, vb. pf. verschwägern, Cig.; p. se, sich verschwägern, Dict., Cig., Dalm.
23339. posvȃda, f. die Entzweiung, Jan. (H.).
23340. posváditi, -svȃdim, vb. pf. entzweien, Mur., vzhŠt.; vse sosede med seboj p., Mur.; — p. se, sich entzweien, sich zertragen, vzhŠt.
23341. posvȃja, f. = posvada, Jan. (H.).
23342. posvaljkáti, -ȃm, vb. pf. zerknüllen, zerkneten, Cig.; posvaljkana volna, Nov.- C.; — entstellen: (vsled plohe) posvaljkano rastlinje, Vrt.
23343. posvȃr, m. die Verwarnung, M.
23344. posvȃra, f. die Verwarnung, C.
23345. posvarílo, n. die Verwarnung, der Verweis.
23346. posvarı̑təv, -tve, f. = posvarilo, Jan., nk.
23347. posvaríti, -ím, vb. pf. verwarnen, ermahnen, einen Verweis geben; trdo koga p.
23348. posvarı̑tva, f. = posvaritev, Slom.- C.
23349. posvárjati, -am, vb. impf. ad posvariti; Verweise geben, Verwarnungen ertheilen, M.
23350. posvarjénje, n. = posvarilo, Guts. (Res.).
23351. posvarník, m. der Verwarner, der Tadler, Dict., Mur., Jan.
23352. posvečávati, -am, vb. impf. = posvečevati.
23353. posvę̑čba, f. = posvetba, die Dedication, Navr. (Kop. sp.); = posvečenina, Burg.
23354. posvečę́nəc, -nca, m. der Geheiligte, Mur.; — der Ausgeweihte, der zum Priester Geweihte, Cig., C.
23355. posvečeník, m. 1) der Heiligmacher (o Kristu), Krelj, Trub.; sveti Duh je naš p., Trub.; — 2) = posvečenec, der Geweihte, LjZv.
23356. posvečenína, f. das Weihopfer, C.
23357. posvečénje, n. die Heiligmachung; (posvečenjè, ogr.- Valj. [Rad]); die Heiligsprechung, Cig.; — die Weihe, die Consecration.
23358. posvečę́nka, f. die Geweihte, Jan. (H.).
23359. posvečénost, f. die Weihe (als Eigenschaft), Cig.
23360. posvečeváłən, -łna, adj. 1) heilig machend, Jan.; — 2) posvečevȃłni oltar, der Weihaltar, Cig.
23361. posvečevȃnje, n. 1) die Heiligmachung; — die Heiligung; p. praznikov; — die Heiligsprechung, Cig.; — 2) das Einweihen, die Consecration; p. zvonov, duhovnikov; — 3) die Widmung(en), nk.
23362. posvečeváti, -ȗjem, vb. impf. ad 2. posvetiti; 1) heilig machen; sveti Duh nas posvečuje; — heilig sprechen, Jan.; — heiligen; p. praznike; — 2) einweihen, weihen, consecrieren; duhovnike, kruh in vino p.; — 3) widmen, Jan., nk.
23363. posvečevȃvəc, -vca, m. 1) der Heiligmacher; — 2) die weihende Person, der Weiher; — 3) der Widmer, Jan., nk.
23364. posvẹ̑čnjak, m. = svečnik, der Leuchter, ogr.- Valj. (Rad).
23365. posvẹdočávati, -am, vb. impf. = posvedočevati, bezeugen, C., DZ.
23366. posvẹdǫ̑čba, f. die Beurkundung, DZ.
23367. posvẹdǫ́čenje, n. = posvedočba, Raič (Slov.).
23368. posvẹdočeváti, -ȗjem, vb. impf. ad posvedočiti; bezeugen, beurkunden, DZ., nk.
23369. posvẹdočíti, -ím, vb. pf. bezeugen, beurkunden, Cig., Jan., C., nk.; tudi: posvedǫ́čiti, -ǫ̑čim.
23370. posvẹstíti, -ím, vb. pf. bewusst machen: p. koga v dobrem, jemanden im Guten bestärken, C.; — p. se, wieder zum Bewusstsein gelangen, Jan. (H.).
23371. 1. posvẹ̀t, -svẹ́ta, m. die Berathschlagung, die Berathung; na p. priti; začeli so živ posvet, Jurč.; rodovinski p., der Familienrath, Cig.
23372. 2. posvẹ̑t, m. 1) die Beleuchtung, ogr.- C.; drva, posvet, hrana itd., C.; — 2) die Lampe, ogr.- Mik., C.; — 3) die Erleuchtung: p. dati komu, kajk.- Valj. (Rad).
23373. 3. posvèt, -svę́ta, m. = posveta, C.
23374. posvẹ̑t, f. = 2. posvet m., kajk.- Valj. (Rad).
23375. posvę̑ta, f. 1) das Heiligsprechen, die Canonisation, Cig.; — 2) die Weihe, die Einweihung, Jan.; — 3) die Widmung, die Dedication, Cig., Jan., Cig. (T.).
23376. posvẹtávati se, -am se, vb. impf. = posvetovati se, sich berathen, Navr. (Kop. sp.), Gor.
23377. posvę̑tba, f. 1) die Consecration, C.; — 2) die Dedication, Cig.
23378. posvę̑tək, -tka, m. das Geopferte, das Opfer, Cig., Blc.-C.
23379. posvẹtə̀n, -tnà, adj. weltlich, irdisch; posvetni ljudje, posvetno blago, posvetno veselje; posvetna duhovščina, der Säcularclerus; — tudi: posvẹ́tən, -tna, nk., in: posvétən, jvzhŠt.
23380. posvetíłən, -łna, adj. Canonisations-, Cig.
23381. posvetilíšče, n. 1) das Opfer, Dict., Krelj; — 2) das Kirchweihfest, BlKr.
23382. 1. posvẹtílọ, n. die Lampe, Kremp.- C.
23383. 2. posvetílọ, n. 1) das Heiligungsmittel, das Sacramentale, Cig., Jan.; — 2) die Weihe, Jan.; — 3) die Widmung, die Dedication, Jan., Cig. (T.).
23384. posvetı̑telj, m. der Heiligmacher, C., ogr.- Valj. (Rad).
23385. posvetı̑təv, -tve, f. 1) die Weihe: p. duhovnikov, Cig.; — 2) die Widmung, Cig.
23386. 1. posvẹ́titi, -im, vb. pf. 1) ein wenig leuchten; mesec je za trenotje posvetil izza oblakov; — hinleuchten; posveti mi, da najdem, kar mi je na tla padlo; p. komu, jemandem heimleuchten, ihn derb abfertigen; le čakaj, jaz ti bom že posvetil! — p. v kako stvar, eine Angelegenheit beleuchten, SlN.; — 2) p. se, ein wenig glänzen, auf eine kurze Zeit erglänzen, Cig.; — aufleuchten, Jan. (H.).
23387. 2. posvetíti, -ím, vb. pf. 1) heilig machen; — heilig sprechen, Cig., Jan.; — p. se, heilig werden, Cig.; — p., heiligen, sanctificieren; posvečeno bodi tvoje ime; — p. praznik, Trub.; — 2) weihen, consecrieren: za mašnika koga p.; cerkev p.; posvečena voda, C.; hostijo p.; — 3) opfern: srebro in zlato Gospodu p., Dalm.; — (po hs., rus.) dedicieren, widmen, Cig., Jan., nk.; p. se, sich weihen oder widmen: Bogu se p., Cig., nk.
23388. posvẹtlíca, f. das Streiflicht, Cig. (T.).
23389. posvẹtlíti, -ím, vb. pf. licht machen, erleuchten, Jan. (H.).
23390. posvẹ̑tnež, m. ein weltlich gesinnter Mensch, der Weltling, Mur., Cig., Jan., Mik., Ravn.- Valj. (Rad).
23391. posvẹ̑tnica, f. ein weltlich gesinntes Weib, BlKr.
23392. posvetníčenje, n. die Heiligsprechung, der Canonisationsact, ZgD., Cv.
23393. posvetničevȃnje, n. die Heiligsprechung, der Canonisationsprocess, ZgD., Cv.
23394. posvetníčiti, -ı̑čim, vb. pf. canonisieren, heiligsprechen, Cig.
23395. posvetník, m. der Heiligmacher, C.
23396. posvẹtnják, m. ein weltlich gesinnter Mensch, der Weltmensch, Cig., Jan., nk.
23397. posvẹ́tnost, f. die Weltlichkeit, irdischer Sinn, Mur., Cig.; v posvetnosti obtičati, Slom.- C.
23398. posvẹtováłən, -łna, adj. berathend: p. zbor, p. glas, Cig., nk.
23399. posvẹtovȃłnica, f. das Berathungszimmer, Cig.
23400. posvẹ́tovanje, n. die Berathung; p. imeti, eine Berathung abhalten; — die Berathungen.

   22.801 22.901 23.001 23.101 23.201 23.301 23.401 23.501 23.601 23.701  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani