Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (2.301-2.400)

  1. sklę̑pnik, m. 1) der Schlussstein, Cig.; — 2) sklepník, der Knöterich (polygonum), Dict.
  2. sklę̑pnjak, m. das Gliedkraut (sideritis), C.
  3. sklę̑poma, adv. 1) durch Beschluss, DZ.; — 2) s. izvesti, erschließen, Cig. (T.).
  4. sklę́povən, -vna, adj. 1) Gelenk-: sklepovna (sklepna) jabolčica, der Gelenkkopf, Cig. (T.); — 2) Schluss-: sklepovna vrsta, sklepovni niz, die Schlussreihe, die Schlusskette ( phil.), Cig. (T.); sklepovni račun, die Schlussrechnung, Cel. (Ar.).
  5. sklepǫ̑vi, m. pl. = oskrd, der Mühlsteinhammer, C.
  6. sklésati, sklę́šem, vb. pf. behauen: kamen s., Z.; cesto v skalno steno s., eine Straße in die Felsenwand hauen, Zora.
  7. sklẹ̑stək, -stka, m. ein abgehauener Ast, der Prügel, Cig., M., C., Gor., Tolm.; sklestke nabirati, Ravn.; s sklestkom ostroge drgati, LjZv.; ( nav. sklesek).
  8. 1. sklẹ́stiti, -im, vb. pf. beim Abästen abhacken, abästen, Z., Danj.- M.
  9. 2. sklẹ́stiti, -im, vb. pf. zusammenschlagen: toča je vse sklestila; — s. komu kosti, Cig.
  10. sklẹ̑ščək, -čka, m. = sklestek, Cig., Polj.
  11. sklę́ti, skółnem, vb. pf. 1) verfluchen, verwünschen, Rez.- C.; — 2) durch Verwünschung ins Unglück stürzen, Mariborska ok., C.
  12. sklẹ́ti, -ím, vb. impf. = skeleti, brennenden Schmerz verursachen; rana skli, Cig.; dim skli, der Rauch beißt, Cig.; — skli me, es kränkt mich, Cig.; grehi jih skle, Ravn.- Valj. (Rad); — ( praes. sklẹ̑jem, Z., C.).
  13. sklę̑tki, m. pl. Verwünschtes, C.
  14. sklẹ̑z, m. = slez, Mur., Cig., Mik.
  15. sklẹzę̑n, f. = 1. slezena, ogr.- C.
  16. sklẹzę̑na, f. = 1. slezena, C., Trst. (Let.).
  17. sklẹ́ža, f. 1) die Ritze, C.; — 2) die Achel, Štrek.
  18. sklìc, -klíca, m. die Zusammenberufung, die Convocation, Cig., Jan., DZ.; s. na vojsko, das Kriegsaufgebot, Cig. (T.); s. vojske v orožje, s. vojaški, die Mobilisierung, Levst. (Nauk, Pril.).
  19. sklícanje, n. die Zusammenberufung.
  20. 1. sklícati, -klı̑čem, vb. pf. herabrufen: s. s česa, Cig.
  21. 2. sklícati, -klı̑čem, vb. pf. zusammenrufen; s. hlapce k večerji; z bobnom s., zusammentrommeln; s. zbor, eine Versammlung einberufen; sklicana vojska, das aufgebotene, mobilisierte Heer, Cig. (T.).
  22. 3. sklicati, -klı̑čem, vb. pf. 1) aufrufen, errufen: s. spečega, komaj sem ga sklical, Cig.; težko ji je bilo sklicati me, LjZv.; — 2) s. se, sich berufen, Jan. (H.); — ( nam. vzk-).
  23. sklicávati, -am, vb. impf. = 1. sklicevati; zusammenrufen; s. vojake, mobilisieren, Levst. (Nauk); s. Boga in vraga, Himmel und Hölle bewegen, Cig.
  24. skliceváłən, -łna, adj. die Zusammenberufung betreffend: sklicevȃłnọ znamenje, das Alarmzeichen, Cig.; sklicevalno pismo, der Aufgebotsbrief, Cig.; sklicevalni dnevi, die Mobilisierungstage, Levst. (Nauk).
  25. sklicevȃnje, n. das Zusammenrufen, die Einberufung.
  26. 1. skliceváti, -ȗjem, vb. impf. ad 2. sklicati; zusammenrufen; starka (ptica) mlade sklicuje, Z.; — s. vojsko v orožje, mobilisieren, Levst. (Nauk).
  27. 2. skliceváti, -ȗjem, vb. impf. s. se, sich berufen, Cig., Jan.; ( nam. vzk-).
  28. sklicevȃvəc, -vca, m. der Zusammenrufer: der Gastelknecht, Cig.
  29. sklína, f. 1) der brennende Schmerz, Mur.; — 2) neka vinska trta, C., M.
  30. sklı̑nək, -nka, m. ein spitz zulaufendes Stück Feld, Cig.
  31. sklínjati, -am, vb. impf. ad skleti (skolnem); verwünschen, verfluchen, Mariborska ok., Rez.- C.
  32. sklíti, -klíjem, vb. pf. aufkeimen, emporkeimen, Mur., sklita pšenica ( nam. sklila), C.; ( nam. vzk-).
  33. sklìv, sklíva, adj. brennend, beißend (vom Schmerz), Z.
  34. sklı̑vkati, -am, vb. impf. winseln, C.
  35. sklízanje, n. = drsanje, M.
  36. sklı̑zanka, f. = drsališče, die Eisbahn, die Eisglitsche, Mur., Danj.- Mik.; tudi: sklizȃnka, Valj. (Rad).
  37. sklízati, sklı̑zam, vb. impf. glitschen, gleiten, ausgleiten, Mur., C.; = s. se, ausgleiten, C.; schleifen: deca se na ledu veselo skliza, ogr.- Valj.
  38. sklízək, -zka, adj. schlüpfrig, Jan., C., Mik., Trst. (Let.), Npes.-Vraz, vzhŠt.
  39. sklizkọ̑st, f. die Schlüpfrigkeit, Jan. (H.).
  40. sklízniti, sklı̑znem, vb. pf. ausglitschen, Jan.; = s. se, C.
  41. sključávati, -am, vb. impf. = sključevati; s. prste, Telov.
  42. skljȗčək, -čka, m. das Schnappmesser, Mur., C., vzhŠt.
  43. skljȗčenəc, -nca, m. der Krüppel, Cig.
  44. skljȗčenost, f. die Verkrümmtheit, die Contractur, Z.
  45. sključeváti, -ȗjem, vb. impf. ad sključiti.
  46. skljúčiti, -kljȗčim, vb. pf. beugen, krümmen; žalost ga je sključila, Cig.; s. se, den Rücken krümmen, Cig.; s. se v kot, sich in einen Winkel schmiegen, Cig.; otrok se k materi sključi, C.; sich verkrümmen, contract werden; udje so se mu sključili; sključen hodi, er geht gebeugt einher; sključeni udje, contracte Glieder.
  47. skljȗčnica, f. die Gliederkrankheit, Cig.
  48. skljȗčnik, m. = sključek, sklepec, Cig.
  49. skljukáč, m. = sključek, vzhŠt.- C.
  50. skljúkati, -kljȗkam, vb. pf. biegen, krümmen, kröpfen, Cig.
  51. skljúkniti se, -kljȗknem se, vb. pf. sich krümmen, sich bücken, ("skljunoti se," vzhŠt.- C.).
  52. skljukòt, adv. s. hoditi, gebückt einhergehen, vzhŠt.- C.; ( nam. v skljukot?).
  53. skljuváti, -kljújem, vb. pf. mit dem Schnabel zerhacken, zerpicken.
  54. sklobasáti, -ȃm, vb. pf. zusammenschwatzen.
  55. sklobuštráti, -ȃm, vb. pf. 1) verwirren; — 2) wirres Zeug zusammenreden.
  56. sklòg, sklǫ́ga, m. das Gerüst, Z.; mrtvaški s., die Todtenbahre, C., ob Pesnici ( vzhŠt.)- Nov.; — prim. skolke (?).
  57. sklojza, f., C., Mik., pogl. solza.
  58. sklòn, sklóna, m. 1) die Endung, der Casus, Cig., Jan., nk.; — 2) der Abhang eines Berges, C., Raič (Slov.); na obeh straneh doline se dvigujejo strmi skloni, LjZv.; po položnih in strmih sklonih, Slovan.
  59. sklon, adj. = naklonjen, Cig. (T.); žena mi je sklona, C.; — prim. rus. sklonnyj.
  60. sklončkati, -am, vb. pf. (an die Thüre) anklopfen, ogr.- M.; ( nam. vzk-).
  61. sklónək, -nka, m. die Neige, Jan.
  62. sklonílọ, n. die Casusendung, Jan. (H.).
  63. sklonı̑t, adj. abschüssig, abgedacht, Mur., Cig.
  64. 1. sklóniti, -klǫ̑nem, vb. pf. = 2. skloniti, (-im): poklekne, se sklone v tla, Ravn.
  65. 2. sklóniti, -klǫ̑nem, vb. pf. = 3. skloniti, (-im): sklone se na postelji, Ravn.; sklone se kvišku, LjZv.; ( nam. vzk-).
  66. 1. sklóniti, -klǫ́nim, vb. pf. abdachen, Cig.; sklonjen, abdachig, Jan.
  67. 2. sklóniti, -klǫ́nim, vb. pf. zusammenbiegen, C.; s. se, sich beugen, sich bücken, Jan., Zora; pred noge ti je vržen biser: skloni se in poberi ga! Naprej- Jan. (Slovn.).
  68. 3. sklóniti, -klǫ́nim, vb. pf. emporrichten, aufrichten, Cig.; visoko svojo postavo je sklonil s stola, Jurč.; — s. se, sich in die Höhe richten, sich aufrichten; po koncu se s., Jurč.; pripognil se je in se zopet sklonil, jvzhŠt.; — ( nam. vzk-).
  69. sklonı̑tost, f. die Abgedachtheit, die Abdachung, Mur., Cig., Jan.
  70. sklóniv, adv. aufrecht, Cig.; s. hoditi, s. držati, Vod. (Izb. sp.); ( part. praet. I. ad 3. skloniti, nam. vzkl-).
  71. sklonost, f. die Geneigtheit, Cig. (T.), DZ.; s. za umetnost, der Kunstsinn, Cig. (T.).
  72. sklòp, sklópa, m. 1) die Zusammenfügung, kajk.- Mik.; — 2) gorski s., der Gebirgsknoten, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; čutnični sklop, der Nervenknoten, Bleiw.- Cig.; — s. ljudi, ein Haufen Leute, C.; s. ovac., eine Herde Schafe, Z.; — 3) die Fuge, kajk.- Mik.; — 4) eine Falle für größere Thiere, C.
  73. sklópəc, -pca, m. 1) die Leiste, C.; — 2) die Schlagfalle, C.
  74. sklópiti, -klǫ̑pim, vb. pf. zusammenfügen, Habd.- Mik., Cig. (T.), vzhŠt.- C.; roke s., die Hände falten, C., Zora; — vereinigen, Guts.- Cig., C.; — s. se, sich zu einem Bunde vereinigen, sich verbinden, Guts.- Cig.; — s. se, zusammenpassen, Prip.- Mik.
  75. sklǫ̑pnica, f. die Schachtel, Guts.- Cig., Jan., C.
  76. sklópniti, -klǫ̑pnem, vb. pf. zusammenthun: s. marelo, Svet. (Rok.).
  77. sklopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = klopotati, Z., Let.
  78. sklopótəc, -tca, m. die Charfreitagsratsche, Gor.
  79. sklǫ̑žnja, f. = kložnja, C., Z.
  80. sklȗt, m. etwas Ekelhaftes, Abscheuliches: der Schmutz, das Ungeziefer, C.; ein abscheulicher Mensch (psovka), C.; — prim. skut.
  81. sklúta, f. ein abscheuliches Weib (psovka), C.; — prim. skuta.
  82. sklútən, -tna, adj. ekelhaft, abscheulich, C.; — prim. skuten.
  83. sklútiti, -im, vb. impf. 1) ekelhaft machen, beschmutzen, C.; — 2) s. se česa, vor einer Sache Ekel empfinden, C.; — ptič se skluti, der Vogel meidet das Nest, C.: — prim. skutiti.
  84. skmę́tovati, -ujem, vb. pf. das Feld bestellen: nisem si še nič skmetoval, Dol.- M.
  85. skǫ́ba, f. 1) die Leiste, Jan., Mik.; — 2) die Klammer, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; s skobo speti, stisniti, klammern, Cig., Jan.; — (po drugih slov. jez.).
  86. skobacáti, -ȃm, vb. pf. auf allen Vieren hinauf kriechen, hinaufkrabbeln, Cig., Jan.; = s. se, Cig., M., jvzhŠt.; ( nam. vzk-).
  87. skobáliti se, -ȃlim se, vb. pf. s. se na konja, in plumper, ungeschickter Weise das Pferd besteigen, Jurč.; ( nam. vzk-).
  88. skóbəc, -bca, m. der Sperber oder Finkenhabicht (astur nisus), Erj. (Ž.), Štrek.; — prim. kobec.
  89. skǫ́bəlj, -blja, m. 1) das Schabmesser, C.; — 2) der Hobel, Mur., Mik. (Et.).
  90. skǫ̑bəljnik, m. die Hobelbank, Z.
  91. skǫ́bica, f. dem. skoba; eine Art starke Schindel aus Eichenholz für Thüren, C.
  92. skobíliti se, -ı̑lim se, vb. pf. s. se z voza = nerodno se spraviti z voza, Dol.
  93. skọ̑blja, f. das Schabeisen, Cig., Jan.; sodarska s., Cig.; s skobljo pogladijo notranjo stran novega škafa, Notr.; — das Ausfleischmesser der Gerber, Cig.; — eine Art Hobel, Valj. (Rad); der Gerbehobel der Böttcher, Cig.
  94. skọ̑bljanəc, -nca, m. nav. pl. skobljanci, Hobelspäne, (skub-) Z.
  95. skọ̑bljanica, f. der Hobelspan, Cig.
  96. skọ̑bljanje, n. das Schaben, Cig.
  97. skọ̑bljati, -am, vb. impf. schaben, Cig.; — hobeln, Cig., Jan., C.; škrinjar skoblja ("skubla") deske, Ravn. (Abc.).
  98. skǫ́bljič, m. dem. skobelj; ein kleiner Hobel, C.
  99. skǫ́bljiti, -im, vb. impf. schaben, Cig., Jan.; doge s., Cig.; kost s., einen Knochen benagen, Cig.; — hobeln, Mur., Danj. (Posv. p.).
  100. skobotovəc, -vca, m. der Pfeifenstrauch (philadelphus), Tuš. (B.), Medv. (Rok.).

   1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA