Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (22.601-22.700)

posę̑bnik, m. = posebnež: jaz se tako oblačim kakor drugi, ker me je sram posebnik biti, Škrb.
posę̑bnost, f. die Besonderheit, die Eigenthümlichkeit, die Eigenheit; to ni nikakršna posebnost! das ist nichts Besonderes! — die Individualität, Cig. (T.), Vest.
posẹ̑čevje, n. = posečje, Cig.
posẹ́či, -sẹ́čem, vb. pf. = pokositi: p. travo, Mur., Cig., Gor.
posę́či, -sę́žem, vb. pf. langen; Posezite na polico, Dajte nam klobasico, Npes.- Kr.; p. v žep, in den Sack greifen; p. po kaj, nach etwas langen; p. po kos mesa.
posẹ̑čje, n. ein abgeholzter Theil des Waldes, der Schlag, Cig.
posẹ̀d, -sẹ́da, m. 1) der Besitz, C., DZ.; p. predevati, v posedu (= posesti) imeti, DZ.; — 2) der Bergsturz, Jes.
posẹ̑da, f. eine Person, die immer sitzt, der Sitzling, Cig.
posədàj, adv. von jetzt an, künftighin, nk.
posẹ́danje, n. müßiges Herumsitzen.
posẹ́dati, -am, vb. impf. ad posedeti, posesti; 1) bald da bald dort sitzen oder sich niedersetzen, müßig herumsitzen; ves dan poseda, nič ne dela; pri vinski pijači rad poseda; — 2) p. se, sich setzen, sich senken, sich ablagern, M., C.; z Golovca se prst in kamenje v Graben poseda, barje se je posedalo, Levst. (Močv.); — 3) besitzen, ogr.- C., nk.; — 4) in Besitz nehmen, Cig.
posẹdávati, -am, vb. impf. müßig herumsitzen, M.
posẹ́davəc, -vca, m. der müßig herumsitzt, der Sitzer, der Sitzling, Mur., Cig., Jan.
posẹ́davən, -vna, adj. kdor rad poseda, sitzsam, Cig.
posẹ́davka, f. die (müßige) Sitzerin, Cig.
posẹ̑dba, f. die Besitzergreifung, die Besetzung, die Occupation, Cig., Jan., Navr. (Let.).
posẹdə̀c, -dcà, m. die Kornblume (centaurea cyanus) (?): kokolju se druži jasnovišnjevi posedec, Zv.
posẹ̑dək, -dka, m. eine Zeit, während welcher man zu sitzen pflegt, die Sitzweile, Cig.
posẹ́dən, -dna, adj. Occupations-: posẹ̑dna vojska, das Occupationsheer, Cig.
posẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. eine Zeitlang sitzen, ein wenig sitzen bleiben; posedi še malo! Jurč.
posedláti, -ȃm, vb. pf. nacheinander satteln: vse konje p.
posẹ̑dnica, f. = posestnica, Mur.; ( hs.).
posẹ̑dnik, m. 1) der Besitzergreifer, Cig.; — 2) = posestnik, Mur., Cig. (T.); ( hs.).
posẹ́dniti, -sẹ̑dnem, vb. pf. sich niedersetzen, vzhŠt.
posẹdováti, -ȗjem, vb. impf. besitzen, nk.; — prim. posed.
posèg, -sę́ga, m. der Eingriff: p. na drugih ljudi pravice, Cig. (T.), C.; der Übergriff, Cig. (T.).
posegadob, adv., C., pogl. posihdob.
posę́gati, -am, vb. impf. ad poseči; langen: p. po kaj; p. po kamenje, Dict.; p. na (v) kaj, eingreifen, Eingriffe thun, Cig. (T.).
posę̑gljaj, m. der Griff, der Eingriff, Jan., SlN.
posegljìv, -íva, adj. gerne Eingriffe machend, Cig. (T.).
posę́gniti, -sę̑gnem, vb. pf. = poseči, langen, Npes.- M.; p. po kaj, Jan.
posegováti, -ȗjem, vb. impf. = posegati, langen: v žep p., öfter in die Tasche fahren, Jan.
posẹhdȏb, adv. von nun an, Z.
posẹhkrát, adv. von nun an, C.
posẹhmȃł, adv. von nun an, Mur., Cig.
posəhníti, -sáhnem, vb. pf. nacheinander oder allmählich vertrocknen; voda v jezerih bo posehnila, Dalm.; ljubezen, katera nikoli več ne posahne, Trub.; ( praes. posẹ́hnem (posejhnem), ogr.- Valj. [Rad]).
posəhováti, -ȗjem, vb. impf. = posihati; trocken werden, verdorren, M.
posẹ̑ja, f. 1) die Ansaat, C.; — 2) pl. posẹ́je, die Kleien, Habd.- Mik., Vas Krn- Erj. (Torb.), Navr. (Let.), Valj. (Rad); pósẹje, BlKr.- Let.
posẹjȃnje, n. die Ansaat, Cig., Jap.- C.
posẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. 1) die Aussaat bestellen: ali ste že posejali? — 2) aussäen, anbauen; 10 vaganov pšenice p., Cig.; — posejana ruda, angeflogenes Erz, Cig.; — 3) = obsejati, besäen, Cig., Gor.
posəjmíca, f., Cig., pogl. posenjmica.
posẹ̀k, -sẹ́ka, m. das Abfällen der Bäume, der Abtrieb des Holzes, die Abstockung, Cig., Jan., C., Nov., DZ.; omladni p., der Verjüngungshau, Cig.; prebiralni p., plätziger Hau, Cig.
posẹ̑ka, f. 1) der Holzschlag, der Abtrieb des Holzes, Cig., Let.- C.; — 2) der Verhauzaun, C.; — 3) = živ plot, ogr.- Raič ( Nkol.).
posẹkalíšče, n. die Stelle, wo das Holz abgetrieben wird, der Holzschlag, C., Z.
posẹ́kati, -sẹ̑kam, vb. pf. durch Hacken fällen: drevo p.; gozd p., einen Wald abtreiben; — niederhauen, niedermetzeln: nasprotnika, sovražnike p.; — im Wortstreit besiegen: posekal ga je.
posẹkávati, -am, vb. impf. = posekovati; niederhauen, fällen: gozde p., Waldungen abtreiben.
posẹkljìv, -íva, adj. = sečen, fällbar, Cig., Jan.
posę́kniti, -sę̑knem, vb. pf. austrocknen, Z.; voda posekne (verliert sich), Z., Polj.
posẹkovȃnje, n. der Abtrieb des Holzes, Cig.
posẹkováti, -ȗjem, vb. impf. ad posekati, Jan.
posẹ̑kovje, n. ein ausgehauener Platz, das Gereut, Gor., Burg. (Rok.); na levo in desno črez posekovje ne pojde ogenj, Jurč.
pósəł, -sla, m. 1) der Bote, Krelj, Jan.; božji p. = božji poslanec, Cig.; — 2) der Dienstbote; posli, das Gesinde, die Dienerschaft; s posli jesti; ( prim. bav. bote = Dienstbote, Levst. [Rok.]); — 3) das Geschäft, die Verrichtung, die Arbeit; brez posla biti, müßig sein; nimam nič posla tukaj, ich habe hier nichts zu thun; po kakem poslu si prišel? ni za ta posel, dazu taugt er nicht, C.; zimski p., die Winterarbeit, Št.- Cig.
poselíšče, n. 1) die Ansiedelungsstätte, Z.; — 2) der Aufsitzort der Bienen, C.
poséliti, -sę́lim, vb. pf. 1) nacheinander besiedeln: poseljena krajina, eine bewohnte Gegend, Vest.; — 2) p. se, nacheinander sich sesshaft machen: okolo mesta se p., Nov.
pósəłnik, m. der Sendbote, der Apostel, C., Raič (Slov.), SlN.
pósəłski, adj. Dienstboten-; poselske bukvice, DZ.
pósəłstvọ, n. 1) die Gesandtschaft, die Botschaft, Cig., C., Pohl., ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Hausdienerschaft, DZ.; — 3) das Dienstbotenwesen, Jan. (H.).
posəmnjíca, f. der Nachmarkt, Cig., C.; — prim. posenjmica.
posẹ́nčiti, -sẹ̑nčim, vb. pf. 1) schattieren, Z.; — 2) p. se, ein wenig im Schatten sitzen, Cig.
posẹ̑nčnica, f. der Schattenriss (Silhouette), Cig.
posənjmíca, f. der Nachmarkt, (posejm-) Cig.
posę́rati, -am, vb. impf. ad posrati, = posirati, Mur., vzhŠt.
posəsáti, -sȃm, vb. pf. aufsaugen, absaugen; vse mleko p. iz siskov, iz vimena.
posesīvən, -vna, adj. svojilen, possessiv.
posəsljávati, -am, vb. impf. die Sauselaute nicht rein aussprechen, Z.
posẹ̑st, f. 1) das Besitzen, der Besitz, Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), nk.; v posesti biti, Cig.; v posest vzeti, Cig., Jan., nk.; v p. dobiti, Z., nk.; odtrgali so ga iz njegove posesti in oblasti, LjZv.; — 2) = vdrtina (posesti so okrogle jamice, kakršnih je videti po vsem Dolenjskem), LjZv.
posẹ̑stən, -stna, adj. Besitz-, Cig., Jan., nk.; posestno pravo, das Besitzrecht, Jan.
posẹ́sti, -sę̑dem, vb. pf. 1) nacheinander sich setzen; ko so bili vsi za mizo posedli, začel je gospodar moliti; gospodi ne pride na misel posesti v voz, Zv.; — 2) p. se, sich senken: zemlja se je posedla, Z.; sneg se je posedel, der Schnee ist niederer geworden, SlN.; — posede se ilovična krogla, ko jo posadiš mehko na lončarsko vreteno (plattet sich ab), Vest.; — 3) durch Sitzen einnehmen, besetzen: posedenih je bilo šest voz, Jurč.; — p. kaj, in Besitz nehmen, Besitz ergreifen von etwas, Cig., nk.; deželo p., Trub., Dalm.; vstani in posedi vinograd, Dalm.; večno življenje p., Krelj.
posẹ̑stnica, f. die Besitzerin; — die Realitätenbesitzerin, Jan., nk.; — hišna p., die Hausbesitzerin.
posẹ̑stničək, -čka, m. dem. posestnik; ein kleiner Besitzer, Bes.
posẹ̑stnik, m. der Besitzer; upravičeni p., der rechtliche Besitzer, Nov.; — der Realitätenbesitzer, Cig., Jan., nk.
posẹstováti, -ȗjem, vb. impf. = posestvovati, Cig.
poséstrima, f. die Wahlschwester, die Bundesschwester (nach serbischer Volkssitte), Cig., Jan.; — hs.
poséstrimstvọ, n. die Wahlschwesterschaft, der Schwesterbund, Cig., Jan.; — hs.
poséstriti, -im, vb. pf. zur Wahlschwester machen, Navr. (Let.).
posẹ̑stvọ, n. das Besitzthum, die Realität, das Gut; opuščeno p., verlassenes Gut; občinsko p., das Gemeindegut; kronska posestva, die Krondomänen, Cig., Jan.; — (iz: posẹ̑dstvọ).
posẹstvováti, -ȗjem, vb. impf. besitzen, im Besitze sein, Cig.
posẹ̀t, -sẹ́ta, m. der Besuch, C.; na p. prihajati, Raič ( Let.); — prim. posetiti.
posẹ̑təv, -tve, f. die Ansaat, Mur., Cig., Vrtov. (Km. k.); njiva za tri mernike posetve, Gor.
posẹ́titi, -im, vb. pf. besuchen, C.; — stsl., rus.
posẹ̑tnica, f. die Visitenkarte, Jan. (H.).
posẹ̑tva, f. = posetev, Mur., C.
posẹ̀v, -sẹ́va, m. 1) = posetev, Cig.; žito za p., das Saatgetreide, DZ.; ( fig.) še slabi narodni p., Zv.; — 2) die Nachsaat, C.
posẹ́vanje, n. das Nachsäen, die Nachsaat, C.
1. posẹ́vati, -am, vb. impf. ad posejati; 1) säen, Mik.; — 2) nachsäen, C.; posevajo spomladi, če je jesensko setev zima vzela, Gor.
2. posẹ́vati, -am, vb. impf. scheinen, strahlen, Jan., Mik.; solnce poseva, Guts.; solnce je gorkeje posevalo, Zora; — prim. sijati.
posẹ̑včən, -čna, adj. vom Nachmehl, vom letzten Mehl, C.
posẹ̑včnik, m. kruh iz posevkov, Brot aus dem Nachmehl, Tolm.- Štrek. (Let.).
posẹ̑vək, -vka, m. 1) die Aussaat, die Ansaat, Mur., Cig., Jan.; tri mernike posevka, Polj.; malo zemljišče: deset mernikov posevka, Jurč.; — 2) pl. posẹ̑vki, das Nachmehl, grobes Mehl, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Gor.; — die Kleien, C., Mik., Ip., Lašče- Erj. (Torb.).
posẹ́vən, -vna, adj. säebar, Jan.
posẹ̑vnik, m. das Brot aus dem Nachmehl, Cig., C., Vas Krn- Erj. (Torb.).
posẹvnják, m. = posevnik, Cig., C.
posę́zati, -am, vb. impf. = posegati; langen, greifen; usurpieren: p. na (v) kaj, Cig. (T.); — konjiči laglje posezajo, die Pferde schreiten leichter aus, Jurč.; — veja poseza (schnellt) nazaj v prejšnjo lego, Zv.; — (pri pogovoru) vmes posezati, sich in ein Gespräch mischen, Jurč.; nazaj p., (in einer Erzählung) zurückgreifen, Jurč.
posę́zən, -zna, adj. habgierig, Svet. (Rok.); — usurpatorisch, Cig. (T.).
posę̑žək, -žka, m. = poseg, C.
posežljìv, -íva, adj. 1) = izmikav, schnipferisch, C.; — 2) vorwitzig, C.
poshrániti, -im, vb. pf. nacheinander aufbewahren, M.
posíhati, -am, vb. impf. ad posehniti; allmählich trocken werden, austrocknen: zemlja posiha, C.; studenci posihajo (versiegen), C., Dalm.
posihdȏb, adv. von nun an, künftighin, C.
posihdóbən, -bna, adj. künftig, C.

22.101 22.201 22.301 22.401 22.501 22.601 22.701 22.801 22.901 23.001

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA