Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (20.901-21.000)

  1. pastirı̑nka, f. die Bachstelze, Mur., C., Mik., jvzhŠt.- SlN.
  2. pastíriti, -ı̑rim, vb. impf. Hirte sein, Cig., Jan.
  3. pastírjenje, n. das Hirtenleben, Cig.
  4. pastirjevȃnje, n. das Hirtenleben; — (dušno) p., die Seelsorge, Let.
  5. pastirjeváti, -ȗjem, vb. impf. ein Hirte sein, nk.; — Seelenhirte sein, C.; (tudi: pastirováti), nk.
  6. pastírka, f. = pastirica, die Hirtin, Cig., Valj. (Rad).
  7. pastírkinja, f. = pastirica, Cig.
  8. pastirováti, -ȗjem, vb. impf., pogl. pastirjevati.
  9. pastírski, adj. Hirten-; pastirska palica, der Hirtenstab; pastirska pesem, das Schäfergedicht, die Idylle, Cig., Jan., Cig. (T.); p. igra, das Schäferspiel, Cig., Jan., Cig. (T.); pastirski narod, das Nomadenvolk, Cig.; — pastirsko bogoslovje, die Pastoraltheologie, Cig., Jan.
  10. pastı̑rstvọ, n. 1) das Hirtenamt, Z.; — dušno p., die Seelforge, Cig., Jan., nk.; duhovno p., die Pastoraltheologie, Jan. (H.); — 2) die Schäferwelt, Cig.
  11. pāstor, -rja, m. protestantski župnik, der Pastor.
  12. pástorče, -eta, n. dem. pastorek; das Stiefkindlein, Jan.
  13. pástorək, -rka, m. der Stiefsohn, Mur., Cig., Jan., Mik.
  14. pástorka, f. 1) die Stieftochter, Mur., Cig., Jan., Mik.; — 2) die grüne Nieswurz (helleborus viridis), na Dragonji v Istri- Erj. (Torb.).
  15. pástorkinja, f. die Stieftochter, Mur., Jan., Danj.- Mik.
  16. pāstorski, adj. Pastoren-, Cig.
  17. pāstorstvọ, n. das Amt eines Pastors, das Pastorat, Cig., Jan.
  18. pàstǫ̑žəc, -žca, m. das Conoid, Cig. (T.).
  19. pàstožę́rji, m. pl. die Folgepunkte (bei künstlichen Magneten), h. t.- Cig. (T.).
  20. pastrína, f., Polj., pogl. pastirina.
  21. pāstrnak, m. 1) der Pastinakfisch, Cig.; — 2) die Pastinake (pastinaca), Cig.
  22. pastúh, m. 1) der Hengst, Meg., Dict., Cig., Jan., Prip.- Mik., Hip.- C., Levst. (Nauk), DZ., BlKr.- Let.; oslov in pastuhov hotljivost, Dalm.; — 2) = potuhnjenec, Lašče- Levst. (Rok.).
  23. pastȗšnica, f. das Hengstendepot, Jan. (H.).
  24. pȃstva, f. die Hutweide, Z.
  25. pastvína, f. das Weideland, Jan., Cig. (T.); — hs.
  26. páščiti se, -im se, vb. impf. sich bestreben, Dict., Jan.; sich bemühen, trachten, Krelj; p. se za kaj, sich um etwas kümmern, ogr.- C.; — sich sputen, sich beeilen, Dol.- Cig., Glas., vzhŠt., BlKr.; p. se kam, irgendwohin eilen, ogr.- C.
  27. paščljívost, f. der Eifer, der Fleiß, ogr.- C., Valj. (Rad).
  28. pàtı̑sk, m. unerlaubter Nachdruck, Cig. (T.).
  29. patoglávast, adj. zwerghaft, (von Thieren u. Menschen), C.
  30. patologı̑jski, adj. v patologijo spadajoč, pathologisch, Cig., Žnid.
  31. pātos, m. vnetost, slovesnost v govoru, das Pathos, Cig. (T.).
  32. patriarhı̑jski, adj. das Patriarchat betreffend, Cig.
  33. patriārhovstvọ, n. das Patriarchat, Cig.
  34. patrīcijski, adj. patricisch.
  35. patriōtski, adj. domoljuben, rodoljuben, patriotisch, nk.
  36. patrístičən, -čna, adj. k patristiki spadajoč, patristisch, Cig.
  37. patrístika, f. tisti del bogoslovja, ki se peča s cerkvenimi očeti, die Patristik, Cig.
  38. patrǫ̑nstvọ, n. das Patronat, Cig., Jan., nk.
  39. pȃvast, adj. pfauenartig, Cig.
  40. pȃvovski, adj. Pfauen-, M.
  41. pávrst, f. die Abart, Cig. (T.).
  42. pazljívost, f. die Aufmerksamkeit, die Achtsamkeit, die Behutsamkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
  43. páznost, f. die Aufmerksamkeit, die Achtsamkeit, Mur., Cig.
  44. pazȗnstvọ, n. die Spionage, DZ.
  45. pečáti se, -ȃm se, vb. impf. sich abgeben, sich befassen; p. se z vinstvom, z rokodelstvom; škoda je s tem se pečati, es lohnt sich der Mühe nicht; p. se s kom, sich mit jemandem abgeben, Umgang pflegen; p. se z ljudmi svoje vrste, mit seinesgleichen umgehen, Cig.; besonders: unerlaubten (geschlechtlichen) Verkehr pflegen, Cig.; — p. se za kaj, sich um etwas kümmern, Cig.; p. se za gospodarstvo, Zora; pečali so se za napredek, Jurč.; — (redkeje: pečati [brez: se]: ne pečaj v mene, lass mich in Ruhe! BlKr.- M.); — prim. pačati se, — iz it. pacciare, Mik. (Et.); impacciare, stören, impacciarsi, sich einlassen.
  46. pečatoslǫ̑vje, n. = pečatoznanstvo, Cig.
  47. pečatoznȃnstvọ, n. die Siegelkunde, Cig. (T.).
  48. pečę́vnast, adj. felsicht, felsig, Mur.
  49. pečínast, adj. felsicht.
  50. pedāntski, adj. pedantisch, Cig., Jan., Cig. (T.).
  51. pedāntstvọ, n. die Pedanterie, Cig. (T.).
  52. pẹ́gast, adj. fleckig, Cig., Jan., Cig. (T.); bes. sommerfleckig; pegast obraz.
  53. pẹ́gavost, f. die Entstellung durch Sommerflecken.
  54. pekárski, adj. Bäcker-, Cig., Jan.
  55. pekȃrstvọ, n. das Bäckerhandwerk, die Bäckerei, Cig., Jan.
  56. pəklę́nski, adj. Höllen-, höllisch; peklenska pošast, das Höllengespenst; p. kamen, der Höllenstein, Cig. (T.); peklensko veselje, höllische Freude.
  57. pę́kovski, adj. = pekarski.
  58. pelès, -ę́sa, m. der Blank (eine Rebenart), Cig., Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.), jvzhŠt.- Trumm.
  59. pelę́sast, adj. fleckig, Notr.; — prim. pelisa, peleha.
  60. pelę́sovina, f. = peles, jvzhŠt.- Trumm., Erj. (Torb.).
  61. pelísa, f. der Fleck, Jan.; eine rothe Pustel, Mik.; das Wimmerl, Z.; — der Streifen, C.; — prim. peliha.
  62. pelísast, adj. voll Wimmern o. Hitzbläschen, Z.
  63. pelískast, adj. peliskasto vreme, regnerisches Wetter, Fr.- C.
  64. pelískati, -am, vb. impf. so schlagen, dass es platscht, mit der flachen Hand schlagen, ogr.- C., Št.; ohrfeigen, Mur.; dež peliska, der Regen plätschert, Št.; toča peliska, ein Hagelwetter geht nieder, Cig., jvzhŠt.
  65. pelískav, adj. peliskavo vreme, = peliskasto v., Z.
  66. pelískniti, -ı̑sknem, vb. pf. platschend schlagen: p. koga, jemandem eine Ohrfeige geben, jvzhŠt.
  67. pelísniti, -ı̑snem, vb. pf. = peliskniti, Mik.
  68. peljúziti se, -ȗzim se, vb. impf. = zaganjati se: p. se v koga, Notr.
  69. peljúzniti se, -ȗznem se, vb. pf. p. se na koga, jemanden überfallen, SlN.
  70. pẹ́nast, adj. schaumähnlich, geifericht; — schaumbedeckt, schäumend, geiferig.
  71. pẹnezȃrstvọ, n. die Münzerei, Mur.
  72. pẹnezopı̑sje, n. die Münzbeschreibung, Cig.
  73. penezoslǫ̑vəc, -vca, m. der Münzenkenner, der Numismatiker, Cig., Jan.
  74. pẹnezoslǫ́vən, -vna, adj. numismatisch, Jan.
  75. pẹnezoslǫ̑vje, n. die Münzkunde, die Numismatik, Jan., Cig. (T.).
  76. pẹnezoznȃnski, adj. = penezosloven, Jan., Cig. (T.).
  77. pẹnezoznȃnstvọ, n. = penezoslovje, Cig., Jan.
  78. péntljast, adj. maschig, (penkljast) Cig.
  79. penzijonı̑st, m. der Pensionist.
  80. pę́nzijski, adj. Pensions-: penzijska zaloga, der Pensionsfond, nk.
  81. pepelárski, adj. Aschenbrenner-, Cig.; — zur Pottaschensiederei gehörig: pepelarska sol, die Pottasche, V.-Cig.
  82. pepelȃrstvọ, n. die Aschenbrennerei, Cig.; — die Pottaschensiederei, ( prim. pepelar).
  83. pepę̑last, adj. 1) aschenförmig; aschfarbig; — 2) mit Asche bestreut, Jan. (H.).
  84. pepę̑łnast, adj. aschenähnlich, aschfarbig.
  85. peráčast, adj. bleuelartig, C.
  86. perę̑sar, -rja, m. der Federhändler, Cig., Jan.; — kdor peresa za lišp pripravlja, der Federschmücker, V.-Cig.
  87. perę̑sce, n. dem. pero; 1) das Federchen; — 2) das Blättchen; deteljno peresce, das Kleeblatt.
  88. perę̑sən, -sna, adj. Feder-; peresna cevka, der Federkiel; peresni boj, der Federkampf, Cig.; peresni tul, die Federbüchse, V.-Cig.
  89. perę̑snica, f. die Federbüchse, Cig., Jan.
  90. perę̑snik, m. 1) der Schriftführer, Jan., Naprej- C.; — 2) das Federmesser, Cig., Jan.; — 3) = peresnica, Cig.
  91. perę̑sovəc, -vca, m. das Federerz, C.
  92. perfektīvnost, f. die Perfectivität ( gramm.), nk.
  93. perfīdnost, f. verolomnost, die Perfidie, nk.
  94. pergamēnast, adj. pergamenten, Cig., Jan.
  95. pergamēntast, adj. pergamenten, Cig.
  96. periskōpski, adj. ogleden, periskopisch ( phys.), Cig. (T.).
  97. pę́rjast, adj. 1) federartig; — 2) voll Federn, M.
  98. perkālast, adj. aus Perkal.
  99. permutacı̑jski, adj. Permutations-: permutacijsko število, Cel. (Ar.).
  100. pę́rnast, adj. federartig, Cig., Jan.; — Feder-: pernasta postelja, das Federbett, C.

   20.401 20.501 20.601 20.701 20.801 20.901 21.001 21.101 21.201 21.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA