Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (20.839-20.938)

  1. pȃsən, -sna, adj. Gürtel-, Cig.; pasna zaponka, die Gürtelschließe, Cig.
  2. pásenje, n. das Weiden.
  3. pȃsha, f., C., pogl. pazduha.
  4. pasíca, f. die Binde um den Leib, die Lendenbinde, Cig.; nekdaj so možje nad srajco črez pas nosili rdeče, volnene pasice, Levst. (Rok.); der Gürtel, Cig., Jan., C., Ravn., Nov.; Opaše pasico zlato, Npes.-K.; die Schärpe, DZ.; — das Cingulum beim Messkleide, M.; — dolgi "šal", s katerim si vrat po zimi ovijajo, Dol.
  5. pásiha, f. die Aufmerksamkeit, Rib.- Mik.
  6. pası̑łnica, f. 1) der Gürtel, die Leibbinde, Cig.; — der Gurt, DZ.; — 2) pas od slame, s katerim se škopnik zveže, Polj.
  7. pası̑łnik, m. = pasilnica 1), Cig.; — der Reitgurt, Cig.
  8. pasílọ, n. der Gurt, Jan.
  9. pasína, f. preveza za izmlačen snop, Notr.
  10. pasíšče, n. der Weideplatz, das Weideland, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Nov.
  11. pasita, f. der Taufschmaus, ogr.- Mik., C.
  12. pasīvən, -vna, adj. trpen, passiv, Cig. (T.), nk.; pasivna oblika, passive Form ( gramm.), Cig. (T.); pasivna opozicija, passive, nicht thätig eingreifende Opposition, nk.
  13. pasīvnost, f. die Passivität, Cig. (T.), nk.
  14. pásjak, m. 1) der Hundszahn, der Augenzahn, Mur., Cig.; — kača svoje pasjake ostri, Krelj; — 2) der Hundskoth; — 3) der Hundestall, Lašče- Levst. (Rok.).
  15. pasjeglàv, -gláva, adj. hundsköpfig, Cig., Jan.
  16. pasjeglȃvəc, -vca, m. = pesoglavec, Jan. (H.).
  17. pasjevę̑rəc, -rca, m. kdor je pasje vere (psovka): turški p., Zora.
  18. pasjevę̑rski, adj. hundsföttisch, Cig.
  19. pasjevẹ̑stnik, m. kdor ima pasjo vest, Nov.
  20. pásji, adj. Hunds-, Hunde-, hündisch; po pasje živeti, wie ein Hund leben; p. rog, das Rüdenhorn, V.-Cig.; p. zob, der Augenzahn, der Hundszahn, Cig., Jan.; pasji dnevi, die Hundstage; — v kletvicah: pasja para! p. noga! p. vera! p. dlaka!
  21. pásjica, f. 1) der Hundezwinger, der Hundestall, V.-Cig., Dol.- Levst. (Rok.); — 2) ein Geschwür an der Fußsohle, Štrek.; ulje na nogi, ako se človek zbode in se rana potem ognoji; na pasjico stavijo rastlino: črno bil, Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); prim. poštrkavec; — 3) das Tollkraut (solanum nigrum), M., Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.).
  22. pȃska, f. die Aufmerksamkeit, C.; pasko imeti na koga, ein Auge auf jemanden haben, jvzhŠt.
  23. pȃsko, m. ein Hundsname (etwa: Phylax), Volk.- M.
  24. pȃskvica, f. die Tollkirsche (atropa Belladonna), Tuš. (R.).
  25. paskvīl, m. die Schmähschrift, das Pasquill, Cig., Jan., (-vilj) Cig. (T.).
  26. paskvilānt, m. der Pasquillant, Cig.
  27. pàslíka, f. das Nachbild (slika, katero vidimo, kadar po gledanju svetlega predmeta zamižimo), Žnid., Lampe (D.).
  28. pȃsma, f. 1) = pasmo 1), das Wiedel, Mik.; — pasme, die farbigen Streifen im Sieb, Gor.; — 2) = pasmina, die Race, Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.); ( hs.).
  29. pasmína, f. die Race, die Gattung, C., nk.; — hs.
  30. pásmọ, n. 1) eine bestimmte Anzahl Garnfäden auf dem Haspel, das Wiedel, das Gebinde, die Fitze, Mur., Cig., Jan., C., Valj. (Rad); kakih dvanajst niti snutka, Danj.- Mik.; — 2) die Race, Jan.
  31. pȃsoga, f. ime pasasti svinji, jvzhŠt.
  32. pàsọ̑ł, -solı̑, f. das Haloidsalz, Cig. (T.), C.
  33. pàsȏłnce, n. die Nebensonne, Cig. (T.), C., Jes., UčT.
  34. pasǫ́vnik, m. der Weideplatz, Cig., Jan., SlGradec- C., Gor.- Burg. (Rok.); Vun iz mesta gredeta, Na en pasovnik gledata, Npes.-K.
  35. pàsrẹdíšče, n. das Metacentrum ( phys.), Cig. (T.).
  36. pȃst, -ı̑, f. die Falle, die Thierfalle.
  37. pāsta, f. eine teigartige Masse, die Paste, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. it. pasta, der Teig.
  38. pastaríca, f. = pastirica, Mur., Cig., Jan.
  39. pȃstca, f. dem. past; die Mäusefalle, Tolm.
  40. pastēl, m. suha barva, das Pastell, Cig. (T.).
  41. pastēlən, -lna, adj. Pastell-: pastelna slika, Cig. (T.).
  42. pásterək, -rka, m. der Stiefsohn; — pogl. pastorek.
  43. pásterka, f. die Stieftochter; — pogl. pastorka.
  44. pásterkinja, f. = pasterka, Meg., Guts., Slom.
  45. pasterkováti, -ȗjem, vb. impf. Stiefsohn o. Stieftochter sein, als solche(r) behandelt werden, C.
  46. pásti, pádem, vb. pf. fallen, stürzen, sinken; padel sem, kakor sem dolg in širok; kakor da bi iz oblakov padel, wie vom Himmel gefallen; nesrečno p., einen unglücklichen Fall thun; (raz) s konja p., vom Pferde stürzen; na kup p., zusammenbrechen, einstürzen; p. na dolnjo vejo = auf den Hund kommen, Cig.; — fallen (im Kriege); umstehen (vom Vieh), Cig.; — v glavo p., einfallen; iz glave mi je padlo, ich habe es vergessen, Cig.; — zufallen: ne ve se, komu bo hiša padla, Svet. (Rok.); — voda je padla, das Wasser ist gefallen; — in einen Zustand gerathen, fallen: v omedlevico p., in Ohnmacht fallen; v sramoto p., Schande einlegen, Cig.
  47. pásti, pásem, vb. impf. 1) p. koga (kaj), auszuspähen suchen, belauern, beobachten, Cig., Jan., Šol., C., Vrt.; tako dolgo ga je pasel, da ga je izpasel, so lange gab er auf ihn Obacht, bis er ihn ertappte, Guts.; kokoš p., (kam hodi jajca nest), tatvine sumnega človeka p., Otaleže ( Tolm.)- Štrek. (Let.); zajca p., Cig.; p. na besedo, C.; — 2) Vieh hüten, weiden; ne more v šolo, ker mora p.; ovce, krave p.; p. se, weiden ( intr.); živina se rada pase; — pren. megla se pase po tleh, megle se pasejo po hribih, po nebu, t. j. dolgočasno se vlačijo, Cig., Z., Tolm.- Štrek. (Let.); — p. koga, füttern, Cig.; da bi te pasla sama kisla repa! Jurč.; z želodom p., eicheln, Cig.; p. se, schmausen, Cig.; — oči p. po čem, eine Augenweide haben, Z.; — p. koga s čim, jemandem etwas vorrücken, Cig.; — glad pasti, am Hungertuche nagen, Jan. (H.); — lenobo p., auf der faulen Haut liegen, faulenzen; = vmanjuhe p., Mur., Cig., Jan.; norce p., Possen treiben, spassen, Cig., C.; bolezen se pase po meni, ich habe einen Krankheitsstoff in mir, Cig.
  48. pastíca, f. dem. past; eine kleine Falle, Levst. (Zb. sp.).
  49. pastināk, m. = pastinaka, Cig.
  50. pastināka, f. die Pastinake (pastinaca), Tuš. (B.).
  51. pastír, -rja, m. 1) der Hirt: mali p., der Unterhirt, Cig.; občinski p., der Gemeindehirt, Cig.; — dušni p., der Seelenhirt; — 2) pisani kačji p., die bunte Wasserjungfer (calopterix splendens), ploščati kačji p., die plattgedrückte Wasserjungfer (libellula depressa), Erj. (Ž.).
  52. pastírče, -eta, n. das Hirtlein, Mur.
  53. pastírčək, -čka, m. dem. pastir; der Hirtenknabe.
  54. pastirčeváti, -ȗjem, vb. impf. ein Hirte sein, als Hirte dienen, Mur., V.-Cig., Jan., Polj., Slom., Jurč.
  55. pastírəc, -rca, m. dem. pastir, der Hirtenknabe.
  56. pastiríca, * f. 1) die Hirtin; — 2) die Bachstelze; bela p. (motacilla alba), Erj. (Z.); = božja p., Kras- Erj. (Torb.); rumena p. (motacilla flava), Erj. (Z.).
  57. pastiričeváti, -ȗjem, vb. impf. = pastiričiti, Jan.
  58. pastiríčica, f. dem. pastirica.
  59. pastiríčiti, -ı̑čim, vb. impf. Hirtin sein, Cig., Jan., Ravn.
  60. pastirı̑čka, f. die Bachstelze, Jan., C., Levst. (Nauk).
  61. pastirína, f. = pastirica 2), die Bachstelze, (pastrina) Polj.
  62. pastiríniti, -ı̑nim, vb. impf. = pastiričiti, Polj.
  63. pastirı̑nka, f. die Bachstelze, Mur., C., Mik., jvzhŠt.- SlN.
  64. pastíriti, -ı̑rim, vb. impf. Hirte sein, Cig., Jan.
  65. pastírjenje, n. das Hirtenleben, Cig.
  66. pastirjevȃnje, n. das Hirtenleben; — (dušno) p., die Seelsorge, Let.
  67. pastirjeváti, -ȗjem, vb. impf. ein Hirte sein, nk.; — Seelenhirte sein, C.; (tudi: pastirováti), nk.
  68. pastírka, f. = pastirica, die Hirtin, Cig., Valj. (Rad).
  69. pastírkinja, f. = pastirica, Cig.
  70. pastirováti, -ȗjem, vb. impf., pogl. pastirjevati.
  71. pastírski, adj. Hirten-; pastirska palica, der Hirtenstab; pastirska pesem, das Schäfergedicht, die Idylle, Cig., Jan., Cig. (T.); p. igra, das Schäferspiel, Cig., Jan., Cig. (T.); pastirski narod, das Nomadenvolk, Cig.; — pastirsko bogoslovje, die Pastoraltheologie, Cig., Jan.
  72. pastı̑rstvọ, n. 1) das Hirtenamt, Z.; — dušno p., die Seelforge, Cig., Jan., nk.; duhovno p., die Pastoraltheologie, Jan. (H.); — 2) die Schäferwelt, Cig.
  73. pāstor, -rja, m. protestantski župnik, der Pastor.
  74. pástorče, -eta, n. dem. pastorek; das Stiefkindlein, Jan.
  75. pástorək, -rka, m. der Stiefsohn, Mur., Cig., Jan., Mik.
  76. pástorka, f. 1) die Stieftochter, Mur., Cig., Jan., Mik.; — 2) die grüne Nieswurz (helleborus viridis), na Dragonji v Istri- Erj. (Torb.).
  77. pástorkinja, f. die Stieftochter, Mur., Jan., Danj.- Mik.
  78. pāstorski, adj. Pastoren-, Cig.
  79. pāstorstvọ, n. das Amt eines Pastors, das Pastorat, Cig., Jan.
  80. pàstǫ̑žəc, -žca, m. das Conoid, Cig. (T.).
  81. pàstožę́rji, m. pl. die Folgepunkte (bei künstlichen Magneten), h. t.- Cig. (T.).
  82. pastrína, f., Polj., pogl. pastirina.
  83. pāstrnak, m. 1) der Pastinakfisch, Cig.; — 2) die Pastinake (pastinaca), Cig.
  84. pastúh, m. 1) der Hengst, Meg., Dict., Cig., Jan., Prip.- Mik., Hip.- C., Levst. (Nauk), DZ., BlKr.- Let.; oslov in pastuhov hotljivost, Dalm.; — 2) = potuhnjenec, Lašče- Levst. (Rok.).
  85. pastȗšnica, f. das Hengstendepot, Jan. (H.).
  86. pȃstva, f. die Hutweide, Z.
  87. pastvína, f. das Weideland, Jan., Cig. (T.); — hs.
  88. páščiti se, -im se, vb. impf. sich bestreben, Dict., Jan.; sich bemühen, trachten, Krelj; p. se za kaj, sich um etwas kümmern, ogr.- C.; — sich sputen, sich beeilen, Dol.- Cig., Glas., vzhŠt., BlKr.; p. se kam, irgendwohin eilen, ogr.- C.
  89. paščljívost, f. der Eifer, der Fleiß, ogr.- C., Valj. (Rad).
  90. pàtı̑sk, m. unerlaubter Nachdruck, Cig. (T.).
  91. patoglávast, adj. zwerghaft, (von Thieren u. Menschen), C.
  92. patologı̑jski, adj. v patologijo spadajoč, pathologisch, Cig., Žnid.
  93. pātos, m. vnetost, slovesnost v govoru, das Pathos, Cig. (T.).
  94. patriarhı̑jski, adj. das Patriarchat betreffend, Cig.
  95. patriārhovstvọ, n. das Patriarchat, Cig.
  96. patrīcijski, adj. patricisch.
  97. patriōtski, adj. domoljuben, rodoljuben, patriotisch, nk.
  98. patrístičən, -čna, adj. k patristiki spadajoč, patristisch, Cig.
  99. patrístika, f. tisti del bogoslovja, ki se peča s cerkvenimi očeti, die Patristik, Cig.
  100. patrǫ̑nstvọ, n. das Patronat, Cig., Jan., nk.

   20.339 20.439 20.539 20.639 20.739 20.839 20.939 21.039 21.139 21.239  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA