Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (20.801-20.900)

  1. pȃpeževski, adj. papistisch, Jan. (H.).
  2. pȃpeževstvọ, n. der Papismus, Jan. (H.).
  3. papígast, adj. papageienartig, Cig.
  4. papı̑nski, adj. papistisch, katholisch, ogr.- C.
  5. papı̑rarstvọ, n. die Papiermacherei, die Papierfabrication, Cig.
  6. papı̑rnast, adj. = papirnat, Jsvkr.
  7. parābolski, adj. parabolisch, Cig. (T.).
  8. paradōksən, -ksna, adj. paradox, Cig. (T.).
  9. paradōkson, m. trditev, katera se na videz ali v resnici ne vjema z zdravim razumom, das Paradoxon, Cig. (T.).
  10. paralāksa, f. mimozor, dvogledni kot, die Parallaxe ( astr.), Cig. (T.), nk.
  11. paralēlnost, f. vzporednost; — = paralelizem, der Parallelismus, Cig.
  12. pȃrast, adj. dampfförmig, Cig.
  13. parcēlski, adj. Parcellen-: parcelsko število, DZ.
  14. parmezānski, adj. p. sir, der Parmesankäse, Cig., Jan.
  15. parobrǫ̑dstvọ, n. die Dampfschiffahrt, Cig., Jan.; — prim. parobrod.
  16. paroplǫ̑vski, adj. Dampfschiffahrts-: paroplovska črta, DZ.
  17. paroplǫ̑vstvən, -stvəna, adj. Dampfschiffahrts-, paroplovstvena družba, DZ.
  18. paroplǫ̑vstvọ, n. die Dampfschiffahrt, Cig. (T.), DZ., Nov.- C.
  19. parostròj, -strója, m. = parni stroj, Jan., Cig. (T.); p. na srednji tlak (pritisk), eine Mitteldruck-Dampfmaschine, Cig. (T.).
  20. parostrǫ̑jnik, m. der Maschinist, Zora.
  21. párovnost, f. die Unersättlichkeit, die thierische Gier, ogr.- C.; — prim. paroven 2).
  22. pȃs, pȃsa, pasȗ, m. 1) die Binde um den Leib, der Gürtel; — die Gürtelgegend des menschlichen Leibes, die Lenden; voda mi je do pasa; črez pas koga prijeti; črez pas zažeta ženska, ein enggeschnürtes Frauenzimmer, Levst. (Rok.); v pasu me boli, C.; — v nosečem pasu biti, schwanger sein, C.; — 2) das Garbenband, C., zapŠt.; — 3) der Gurtsims, das Mauer- oder Gurtband (in der Baukunst), Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.; — der Reif an Kanonen, Cig.; — 4) der Kugelgürtel ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — der Erd- oder Himmelsgürtel, die Zone, Cig., Jan., Cig. (T.); vroči, zmerni, mrzli p., Jes.; — 5) Ladin p., der Venusgürtel (cestum Veneris), Erj. (Z.); — p. sv. Janža, das Gürtelkraut (muscus terrestris), Hip.- C.
  23. pása, f. der Streifen, Jan., Z.; pase na ženskih krilih, Idrija (Notr.); svinja ima široke pase, Dol.
  24. pȃsančək, -čka, m. eine Hummel mit gelben Streifen um den Leib, Mik.
  25. pȃsanəc, -nca, m. das Gürtelthier oder Armadill (dasypus novemcinctus), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.); — die gestreifte Waldhummel, Cig., Z., Valj. (Rad).
  26. pasȃnke, f. pl. = otrobi, Rib.- DSv.; — prim. it. pasare, durchsieben.
  27. pȃsar, -rja, m. der Gürtler, Dict., Jan.; — tudi: der Posamentierer, Cig., Jan.
  28. pȃsarica, f. die Gürtlerin, Cig., C.
  29. pȃsarski, adj. Gürtler-, Cig.; tudi: Posamentier-: pasarsko blago, Posamentierwaren, DZ.
  30. pȃsarstvọ, n. das Gürtlerhandwerk, Jan.
  31. pȃsast, adj. gürtelartig gestreift, Cig., Jan.; pasasti kamen, der Bandstein, Cig.; pasasta prasica, Lašče- Levst. (Rok.).
  32. pasāt, m. der Passatwind, Cig. (T.).
  33. pasātən, -tna, adj. pasatni veter, der Passatwind, Cig., Jan., Cig. (T.).
  34. pásati, pȃšem, vb. impf. gürten, gürteln, Mur., Cig., Jan., Zora; — pasana, ime pasasti kozi, ogr.- C., Krn- Erj. (Torb.).
  35. pȃsavka, f. neka velika raca (ob Cerkniškem jezeru), Blc.-C.
  36. pȃsəc, -sca, m. dem. pas; 1) ein kleiner Gürtel; sv. Marije p., der Regenbogen, Habd.- Mik.; — p. na klobuku, die Huttresse, Cig.; pasci = krogi na loncih, Notr.; — 2) = pasasti prasec, Cig.; — eine Art Hummel mit gurtartigen Streifen, Valj. (Rad); prim. pasanec.
  37. pȃsək, -ska, m. dem. pas, Valj. (Rad).
  38. pásẹka, f. eine ausgehauene Waldstelle, der Holzschlag, ogr.- C.
  39. pȃsən, -sna, adj. Gürtel-, Cig.; pasna zaponka, die Gürtelschließe, Cig.
  40. pásenje, n. das Weiden.
  41. pȃsha, f., C., pogl. pazduha.
  42. pasíca, f. die Binde um den Leib, die Lendenbinde, Cig.; nekdaj so možje nad srajco črez pas nosili rdeče, volnene pasice, Levst. (Rok.); der Gürtel, Cig., Jan., C., Ravn., Nov.; Opaše pasico zlato, Npes.-K.; die Schärpe, DZ.; — das Cingulum beim Messkleide, M.; — dolgi "šal", s katerim si vrat po zimi ovijajo, Dol.
  43. pásiha, f. die Aufmerksamkeit, Rib.- Mik.
  44. pası̑łnica, f. 1) der Gürtel, die Leibbinde, Cig.; — der Gurt, DZ.; — 2) pas od slame, s katerim se škopnik zveže, Polj.
  45. pası̑łnik, m. = pasilnica 1), Cig.; — der Reitgurt, Cig.
  46. pasílọ, n. der Gurt, Jan.
  47. pasína, f. preveza za izmlačen snop, Notr.
  48. pasíšče, n. der Weideplatz, das Weideland, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Nov.
  49. pasita, f. der Taufschmaus, ogr.- Mik., C.
  50. pasīvən, -vna, adj. trpen, passiv, Cig. (T.), nk.; pasivna oblika, passive Form ( gramm.), Cig. (T.); pasivna opozicija, passive, nicht thätig eingreifende Opposition, nk.
  51. pasīvnost, f. die Passivität, Cig. (T.), nk.
  52. pásjak, m. 1) der Hundszahn, der Augenzahn, Mur., Cig.; — kača svoje pasjake ostri, Krelj; — 2) der Hundskoth; — 3) der Hundestall, Lašče- Levst. (Rok.).
  53. pasjeglàv, -gláva, adj. hundsköpfig, Cig., Jan.
  54. pasjeglȃvəc, -vca, m. = pesoglavec, Jan. (H.).
  55. pasjevę̑rəc, -rca, m. kdor je pasje vere (psovka): turški p., Zora.
  56. pasjevę̑rski, adj. hundsföttisch, Cig.
  57. pasjevẹ̑stnik, m. kdor ima pasjo vest, Nov.
  58. pásji, adj. Hunds-, Hunde-, hündisch; po pasje živeti, wie ein Hund leben; p. rog, das Rüdenhorn, V.-Cig.; p. zob, der Augenzahn, der Hundszahn, Cig., Jan.; pasji dnevi, die Hundstage; — v kletvicah: pasja para! p. noga! p. vera! p. dlaka!
  59. pásjica, f. 1) der Hundezwinger, der Hundestall, V.-Cig., Dol.- Levst. (Rok.); — 2) ein Geschwür an der Fußsohle, Štrek.; ulje na nogi, ako se človek zbode in se rana potem ognoji; na pasjico stavijo rastlino: črno bil, Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); prim. poštrkavec; — 3) das Tollkraut (solanum nigrum), M., Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.).
  60. pȃska, f. die Aufmerksamkeit, C.; pasko imeti na koga, ein Auge auf jemanden haben, jvzhŠt.
  61. pȃsko, m. ein Hundsname (etwa: Phylax), Volk.- M.
  62. pȃskvica, f. die Tollkirsche (atropa Belladonna), Tuš. (R.).
  63. paskvīl, m. die Schmähschrift, das Pasquill, Cig., Jan., (-vilj) Cig. (T.).
  64. paskvilānt, m. der Pasquillant, Cig.
  65. pàslíka, f. das Nachbild (slika, katero vidimo, kadar po gledanju svetlega predmeta zamižimo), Žnid., Lampe (D.).
  66. pȃsma, f. 1) = pasmo 1), das Wiedel, Mik.; — pasme, die farbigen Streifen im Sieb, Gor.; — 2) = pasmina, die Race, Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.); ( hs.).
  67. pasmína, f. die Race, die Gattung, C., nk.; — hs.
  68. pásmọ, n. 1) eine bestimmte Anzahl Garnfäden auf dem Haspel, das Wiedel, das Gebinde, die Fitze, Mur., Cig., Jan., C., Valj. (Rad); kakih dvanajst niti snutka, Danj.- Mik.; — 2) die Race, Jan.
  69. pȃsoga, f. ime pasasti svinji, jvzhŠt.
  70. pàsọ̑ł, -solı̑, f. das Haloidsalz, Cig. (T.), C.
  71. pàsȏłnce, n. die Nebensonne, Cig. (T.), C., Jes., UčT.
  72. pasǫ́vnik, m. der Weideplatz, Cig., Jan., SlGradec- C., Gor.- Burg. (Rok.); Vun iz mesta gredeta, Na en pasovnik gledata, Npes.-K.
  73. pàsrẹdíšče, n. das Metacentrum ( phys.), Cig. (T.).
  74. pȃst, -ı̑, f. die Falle, die Thierfalle.
  75. pāsta, f. eine teigartige Masse, die Paste, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. it. pasta, der Teig.
  76. pastaríca, f. = pastirica, Mur., Cig., Jan.
  77. pȃstca, f. dem. past; die Mäusefalle, Tolm.
  78. pastēl, m. suha barva, das Pastell, Cig. (T.).
  79. pastēlən, -lna, adj. Pastell-: pastelna slika, Cig. (T.).
  80. pásterək, -rka, m. der Stiefsohn; — pogl. pastorek.
  81. pásterka, f. die Stieftochter; — pogl. pastorka.
  82. pásterkinja, f. = pasterka, Meg., Guts., Slom.
  83. pasterkováti, -ȗjem, vb. impf. Stiefsohn o. Stieftochter sein, als solche(r) behandelt werden, C.
  84. pásti, pádem, vb. pf. fallen, stürzen, sinken; padel sem, kakor sem dolg in širok; kakor da bi iz oblakov padel, wie vom Himmel gefallen; nesrečno p., einen unglücklichen Fall thun; (raz) s konja p., vom Pferde stürzen; na kup p., zusammenbrechen, einstürzen; p. na dolnjo vejo = auf den Hund kommen, Cig.; — fallen (im Kriege); umstehen (vom Vieh), Cig.; — v glavo p., einfallen; iz glave mi je padlo, ich habe es vergessen, Cig.; — zufallen: ne ve se, komu bo hiša padla, Svet. (Rok.); — voda je padla, das Wasser ist gefallen; — in einen Zustand gerathen, fallen: v omedlevico p., in Ohnmacht fallen; v sramoto p., Schande einlegen, Cig.
  85. pásti, pásem, vb. impf. 1) p. koga (kaj), auszuspähen suchen, belauern, beobachten, Cig., Jan., Šol., C., Vrt.; tako dolgo ga je pasel, da ga je izpasel, so lange gab er auf ihn Obacht, bis er ihn ertappte, Guts.; kokoš p., (kam hodi jajca nest), tatvine sumnega človeka p., Otaleže ( Tolm.)- Štrek. (Let.); zajca p., Cig.; p. na besedo, C.; — 2) Vieh hüten, weiden; ne more v šolo, ker mora p.; ovce, krave p.; p. se, weiden ( intr.); živina se rada pase; — pren. megla se pase po tleh, megle se pasejo po hribih, po nebu, t. j. dolgočasno se vlačijo, Cig., Z., Tolm.- Štrek. (Let.); — p. koga, füttern, Cig.; da bi te pasla sama kisla repa! Jurč.; z želodom p., eicheln, Cig.; p. se, schmausen, Cig.; — oči p. po čem, eine Augenweide haben, Z.; — p. koga s čim, jemandem etwas vorrücken, Cig.; — glad pasti, am Hungertuche nagen, Jan. (H.); — lenobo p., auf der faulen Haut liegen, faulenzen; = vmanjuhe p., Mur., Cig., Jan.; norce p., Possen treiben, spassen, Cig., C.; bolezen se pase po meni, ich habe einen Krankheitsstoff in mir, Cig.
  86. pastíca, f. dem. past; eine kleine Falle, Levst. (Zb. sp.).
  87. pastināk, m. = pastinaka, Cig.
  88. pastināka, f. die Pastinake (pastinaca), Tuš. (B.).
  89. pastír, -rja, m. 1) der Hirt: mali p., der Unterhirt, Cig.; občinski p., der Gemeindehirt, Cig.; — dušni p., der Seelenhirt; — 2) pisani kačji p., die bunte Wasserjungfer (calopterix splendens), ploščati kačji p., die plattgedrückte Wasserjungfer (libellula depressa), Erj. (Ž.).
  90. pastírče, -eta, n. das Hirtlein, Mur.
  91. pastírčək, -čka, m. dem. pastir; der Hirtenknabe.
  92. pastirčeváti, -ȗjem, vb. impf. ein Hirte sein, als Hirte dienen, Mur., V.-Cig., Jan., Polj., Slom., Jurč.
  93. pastírəc, -rca, m. dem. pastir, der Hirtenknabe.
  94. pastiríca, * f. 1) die Hirtin; — 2) die Bachstelze; bela p. (motacilla alba), Erj. (Z.); = božja p., Kras- Erj. (Torb.); rumena p. (motacilla flava), Erj. (Z.).
  95. pastiričeváti, -ȗjem, vb. impf. = pastiričiti, Jan.
  96. pastiríčica, f. dem. pastirica.
  97. pastiríčiti, -ı̑čim, vb. impf. Hirtin sein, Cig., Jan., Ravn.
  98. pastirı̑čka, f. die Bachstelze, Jan., C., Levst. (Nauk).
  99. pastirína, f. = pastirica 2), die Bachstelze, (pastrina) Polj.
  100. pastiríniti, -ı̑nim, vb. impf. = pastiričiti, Polj.

   20.301 20.401 20.501 20.601 20.701 20.801 20.901 21.001 21.101 21.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA