Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (20.701-20.800)

  1. otrpnẹ́lost, f. die Erstarrung, nk.
  2. otŕpnjenost, f. = otrplost.
  3. otŕpnost, f. die Starrheit, Mur., Cig., Jan.; — die Verstocktheit, Cig.
  4. otrstíti, -ím, vb. pf. mit Rohr versehen, berohren: o. strop, Cig.
  5. otvésti, otvézem, vb. pf. umbinden, V.-Cig., C.; o. vrv okoli ramena, okolo vratu, Šol., Vrt.; pse o., den Hunden die Halsseile anlegen, sie anhalsen, Cig., Vrt.; mittelst eines Strickes, einer Kette anbinden, Kor.- Jarn. (Rok.), Jan.; živino o., Šaleška dol.- C.; Kratko ga (konja) je otvezla, Da ni mogel trepetat', Npes.-Schein.; otvezen pes, der Kettenhund, Guts.; — pren. o. koga na-se, jemanden ins Schlepptau nehmen, Jan.
  6. ovajȃvski, adj. angeberisch, Cig.
  7. ovajȃvstvọ, n. die Angeberei, Cig.
  8. ovčárski, adj. Schäfer-; ovčarski pes, der Schäferhund.
  9. ovčȃrstvọ, n. die Schäferei, die Schafzucht.
  10. ovedríti se, -ím se, vb. pf. = razvedriti se, Jan. (H.).
  11. óvəs, * -vsa, m. der Hafer (avena sativa); medeni o., der Frühhafer, Gor.; o. služiti: o konju, oslu, psu, kadar se na hrbet vrže ter se valja, pravi se, da "oves služi", Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — divji ali črni o., der Wildhafer, der Rauhhafer (a. strigosa), Cig., Jan.; — norski o., die Ackertrespe (bromus arvensis), Cig., Medv. (Rok.).
  12. oveselíti, -ím, vb. pf. erfreuen, Mur., Cig., Jan., Dalm.; aufheitern, erheitern, Cig., Jan.
  13. oveseljénje, n. das Erfreuen, Slom.
  14. oveseljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad oveseliti, Mur., Jan.
  15. ovesláti, -ȃm, vb. pf. = obveslati: rudernd um-, befahren, berudern, Cig.
  16. ovẹstíti, -ím, vb. pf. = obvestiti: benachrichtigen, Šol.
  17. ovẹ́zniti se, -nem se, vb. pf. sich neigen, sich senken, sich versacken, Cig., Bes.
  18. ovı̑nkast, adj. 1) voll Windungen: črez Ljubelj drži ovinkasta cesta, Z.; — ausschweifend, weitschweifig: o. govor, Cig.; — 2) ovinkasta beseda, ein zweideutiges Wort, C.; — 3) ränkevoll, C.
  19. ovisẹ́ti, -ím, vb. pf. = obviseti, Jan. (H.).
  20. óvnovski, adj. Widder-, Schöpsen-, Mur., Rez.- C.
  21. ovočȃrstvọ, n. = sadjarstvo, der Obstbau, Cig. (T.), DZ.; — prim. ovočje.
  22. ovọ̑skati, -am, vb. pf. mit Wachs überziehen, Mur., C.
  23. ovrȃpati se, -am se, vb. pf. runzelig werden, Guts.- Cig.; — prim. vrapa.
  24. ǫ́vsək, ovska, m. dem. oves; ječmenasti o., die Gerstentrespe, Cig.
  25. ovsę̑n, adj. Hafer-: o. kruh, ovsena slama.
  26. ovsę̑nast, adj. haferähnlich, Cig.
  27. ovsę́nək, -nka, m. neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  28. ovseníca, f. 1) das Haferstroh; — 2) die Hafertruhe, DZ.; — 3) die Haferbirne, Cig.; — 4) der Glatthafer, das französische Raigras (arrhenaterum avenaceum), Z., Nov.- C.
  29. ovseníšče, n. das Haferfeld nach der Ernte.
  30. ovsenı̑ščnica, f. die Haferbirne, Mur.
  31. ovsenják, m. das Haferbrot.
  32. ovsę́nka, f. 1) neka hruška, Mariborska ok., Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); die Haferbirne, Cig.; — neko jabolko, C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 2) oves s pšenico pomešan, Gor.
  33. ovsíga, f. Hafer und Wicken gemischt, ogr.- C.
  34. ovsíka, f. = črni oves, der Rauhhafer, Cig.
  35. ovsína, f. oves z ržjo zmešan, Gor.- DSv.
  36. ovsíšče, n. das Haferstoppelfeld.
  37. ovsjè, n. = ovsišče, Cig., Gor.
  38. ovsúlja, f. = ovsenica 4), das französische Raigras, Jan., C., Vrt.
  39. ozę́blost, f. die Erfrorenheit, Jan. (H.).
  40. ozę́bsti, -zę́bem, vb. pf. vom Frost Schaden erleiden, erfrieren; prsti so mi ozebli; — rastlina ozebe po vrtnarjevi nemarnosti; ozebel, durch Frost beschädigt, erfroren; ozebla roka.
  41. ozę̑rati se, -am se, vb. impf. = ozirati se.
  42. ozę̑rovati se, -ujem se, vb. impf. = ozirati se, Dict.
  43. ozı̑mski, adj. = ozim, M.; o. sadež, C.
  44. ozı̑rati se, -am se, vb. impf. ad ozreti se; 1) die Blicke wenden, sich umsehen, sich umschauen; otroci se v šoli (cerkvi) vedno ozirajo; gori se o., die Blicke nach oben richten; dekle se po fantih ozira, Z.; — zurückblicken; — solnce se ozira, die Sonne wirft beim Untergange ihre letzten Strahlen auf die Berghöhen, Z., jvzhŠt.; — 2) o. se na koga (kaj), auf jemanden (etwas) Rücksicht nehmen, jemanden (etwas) berücksichtigen, Cig., Jan., nk.; — sich beziehen, Jan., nk.
  45. ozirávati se, -am se, vb. impf. umherschauen, C.
  46. ozírnost, f. 1) ein rücksichtsvolles Vorgehen, die Discretion, Cig., nk.; — 2) die Bezüglichkeit, die Relativität, Cig., Jan., C.
  47. ozkolìst, -lísta, adj. schmalblättrig, Cig., Jan.
  48. ozkonòs, -nǫ́sa, adj. schmalnasig: ozkonose opice, Erj. (Z.).
  49. ozkopŕsən, -sna, adj. engbrüstig, Jan., M.
  50. ozkosŕčən, -čna, adj. engherzig, Cig., nk.; (po nem.).
  51. ozkosŕčnost, f. die Engherzigkeit, Cig., nk.; (po nem.).
  52. ozkọ̑st, f. die Schmalheit, die Enge, Cig., Jan.
  53. ozkoȗstəc, -stca, m. der Engmäuler, Cig.
  54. ózlast, ** adj. = vozlast, knoticht, C.
  55. ozlı̑nstvọ, n. živčno o., das Gangliensystem, Cig. (T.).
  56. ozloglásiti, -glȃsim, vb. pf. in Verruf bringen, Alas., Cig. (T.), C.
  57. ozoríti se, -ím se, vb. pf. Tag werden, ogr.- C.; tudi: ozóriti se: Motnoba odhaja, Ozori se dan, Vod. (Pes.).
  58. ozrẹ́ti se, -zrèm se, vb. pf. den Blick wenden, sich umsehen; o. se kam, na koga; o. se po sobi, das Zimmer durchblicken, Cig.; — zurückblicken; ozri se! — o. se na kaj, etwas in Betracht nehmen, berücksichtigen, Cig., Jan., Cig. (T.).
  59. ozvẹstíti se, -ím se, vb. pf. 1) = osvestiti se, zu sich kommen, C.; — 2) sich melden, C.
  60. ožalostíti, -ím, vb. pf. traurig machen, betrüben, Mur., Cig., Jan., nk.
  61. ožȃrstvọ, n. die Seilerei, Cig.
  62. ožerjavíti se, -ím se, vb. pf. = ožerjaveti; Kamen začnem ožigati, Da se ves ožerjavi, (ožarjavi) Danj. (Posv. p.).
  63. ožíditi se, -im se, vb. pf. = ožidniti, verderben, C.
  64. ožítiti se, -im se, vb. pf. Körner ansetzen: ožiti se žito ( n. pr. pšenica), kadar dobode zrnje, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  65. ožlẹ́viti se, -im se, vb. pf. sich voll saufen, Dict.
  66. ožrẹbíti se, -ím se, vb. pf. ein Füllen werfen, Cig., Jan., Burg. (Rok.), Levst. (Nauk).
  67. ožŕtnost, f. die Gefräßigkeit, Guts., Jarn.
  68. pácesək, -ska, m. = okleščak, der Prügel, Savinska dol.
  69. pačáti se, -ȃm se, vb. impf. = pečati se, Dict., C., Dalm., Mik.
  70. pádnost, f. die Fallkraft, Jan.
  71. padomę̑rstvọ, n. die Nivellierkunst, Cig. (T.).
  72. padvȃnski, adj. kar je iz padvana: padvanska suknja = padvanka, Nov.- C.
  73. pȃjčevinast, adj. spinnwebenartig, Cig.; pajčevinasta mrena, die Spinnwebenhaut ( zool.), Cig. (T.); iz enega zlata nakuje se toliko pajčevinastih listov, Zv.
  74. pȃjčinast, adj. = pajčevinast, Cig.
  75. pajčolȃnast, adj. aus Flor, floren, Cig.
  76. pȃjs, m., ogr.- C., pogl. pajž.
  77. pākfonast, adj. aus Pakfong.
  78. páklẹst, m. der abgehauene Ast, der Prügel, Fr.- C., Savinska dol.
  79. pákljast, adj. gekrümmt, C.; p. nos, SlGor.- C.; — verkrüppelt, C.
  80. pákost, f. die Widrigkeit, C.; — die Bosheit, Z.; pakosti delati, Böses thun, Vrt.; ( hs., stsl.).
  81. pákostən, -stna, adj. widrig, garstig, C.
  82. pàkristāl, m. der Pseudokrystall, Cig. (T.).
  83. pàkrǫ̑žast, adj. = pakrožen, Cig. (T.).
  84. 1. pálast, adj. palasta preja, der an einzelnen Stellen verdickte Spinnfaden, Polj.
  85. 2. pȃlast, adj. morsch: p. les, vzhŠt.- C.
  86. palatīnstvọ, n. das Palatinat, Cig.
  87. palēstra, f. die Armbrust, C.; — prim. it. balestra, Armbrust.
  88. páličast, adj. stabförmig, Jan. (H.).
  89. palisāda, f. kol, der Schanzpfahl, die Palissade, V.-Cig., Jan.
  90. palíska, f. s prahom pomešana moka v mlinu, das Staubmehl, Cig., Štrek., Ip., Vreme- Erj. (Torb.), Dol.; — prim. poliska.
  91. palískast, adj. voll Mehlstaub, Ip.- Mik.
  92. pàlı̑st, m. das Nebenblatt, Jan. (H.).
  93. paljúska, f. das Schrotmehl, Dol.- Mik. (Et.); — = paliska, (paluska) Nov.
  94. pālmast, adj. palmenartig: palmasta rastlina, das Palmengewächs, Cig.
  95. palúska, f., Nov., pogl. paljuska, paliska.
  96. pàmẹ̑səc, -sca, m. = paluna, der Nebenmond, Cig. (T.), C.
  97. pámetnost, f. die Vernünftigkeit, die Klugheit, die Besonnenheit, Mur., Cig., Ravn.- Valj. (Rad).
  98. pȃnjast, adj. blockförmig, (penjast) ogr.- C.
  99. pánogast, adj. mit Seitentrieben, ästig, zackig, C.
  100. panteīst, m. der Pantheist.

   20.201 20.301 20.401 20.501 20.601 20.701 20.801 20.901 21.001 21.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA