Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (20.201-20.300)

  1. osobẹ́njkovati, -ujem, vb. impf. = osebenjkovati, Jurč., Dol.
  2. osobẹ́njski, adj. Inwohner-, Svet. (Rok.).
  3. osobẹ́njstvọ, n. = osebenjstvo, die Inwohnerschaft, der Inwohnerstand, C.
  4. osobẹ́njščina, f. = osebenjščina, osobenjstvo, C., Svet. (Rok.).
  5. osobı̑nski, adj. Privat-: "o. a ne obeč pašnjak" Erj. (Torb.); osobinski učenjak, ein Privatgelehrter, LjZv.; osobinske šole, DZkr.
  6. osobı̑t, adj. ein besonderer, Cig.; osobiti mir, der Separatfriede, Cig. (T.); — osobito, besonders, Levst. (Nauk); — hs.
  7. osobítən, -tna, adj. besonders geartet, eigenthümlich, charakteristisch: o. kamen, ein charakteristisches Gestein, Erj. (Min.); svoje vrste, in še prav osobitne, Erj. (Izb. sp.); — prim. osobit.
  8. osǫ́biti, -im, vb. pf. = osebiti, absondern, Cig. (T.); — stsl.
  9. osobı̑tost, f. die Eigenthümlichkeit, C.; — prim. osobit.
  10. osǫ̑bje, n. = osebje, das Personale, Cig. (T.), C.
  11. osǫ̑bnik, m. 1) der Inwohner, C.; — 2) der einzelne Ankömmling (ohne Verwandte), C.; — 3) der Privatmann, C.
  12. osobnína, f. das Personengeld, DZ.
  13. osǫ̑bnost, f. = osebnost, die Persönlichkeit, Jan., nk.
  14. osǫ̑bstvọ, n. das Personale, der Personenstand, Jan., C.
  15. osobújən, -jna, adj. ein besonderer: osobujna milost sv. duha, Krelj.
  16. osǫ́čiti, -im, vb. pf. saftig machen, säftigen, Cig.
  17. osòd, -sǫ́da, m. = obsodba, C.
  18. osǫ̑da, f. das Schicksal, das Los, Mur., Cig., Jan., nk.; — prim. usoda.
  19. osǫ̑dba, f. = zabela, začimba: postna, mesena o., C.; — prim. osoditi 3).
  20. osǫ́dən, -dna, adj. verhängnisvoll, nk.
  21. osǫ́diti, -im, vb. pf. 1) richten, aburtheilen, Mur.; — 2) = odsoditi, bestimmen: o. komu kaj, C.; Bog komu kaj osodi, C.; — 3) mit Fett abmachen, abschmalzen, Z., C.
  22. osǫ̑dnik, m. der Schiedsrichter, C.
  23. osodovę̑rəc, -rca, m. der Fatalist, Cig.
  24. osòj, -sója, m. die Schattenseite, der absonnige, schattenseitige Platz, C., Notr.; tam v osoju ležal je zadnji sneg, Jurč.; — nam. odsoj.
  25. osǫ́jati, -am, vb. impf. ad osoditi, ogr.- Valj. (Rad).
  26. osojávanje, n. das Aburtheilen, ogr.- Valj. (Rad).
  27. osojȃvəc, -vca, m. der Richter, ogr.- Valj. (Rad).
  28. osǫ̑je, n. absonniger Ort, die Schattenseite, Cig., Jan., C., Notr.; — osojè, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. osoj.
  29. osǫ́je, f. pl. = osoje n., Jan. (H.), Gor.
  30. osójən, -jna, adj. absonnig, schattenseitig, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Kras- Mik.; ( opp. prisojen); leži na osojnem (liegt absonnig), Cig.; — prim. osoj.
  31. osǫ́jenica, f. neka gibanica iz koruzne moke, abgeschmalzene Polenta, Rez.- C.; — prim. osoditi 3).
  32. osǫ̑jina, f. die Schattengegend, die nordseitige Gegend, Cig., C.; travnik je v osojini, C., Notr.; samo po osojinah je še ležal sneg, Erj. (Izb. sp.); — prim. osoj.
  33. osójnast, adj. = osojnat, Cig.
  34. osǫ̑jnat, adj. = osojen, Cig., Notr.
  35. osǫ̑jnica, f. 1) ein absonniger Platz, C., Nov.; — 2) die zweiblättrige Schattenblume (majanthemum bifolium), Z.
  36. osǫ̑jnik, m. 1) die Schattengegend, C.; — 2) der auf der Schattenseite Wohnende, Jan. (H.).
  37. osolək, -lka, m. = osoljaj, Z.
  38. osolíti, -ím, vb. pf. salzen: o. kako jed, einsalzen: osoljeno meso, osoljene ribe; — osoljena beseda, ein scharfes Wort, C.; — theuer verkaufen, Dol.
  39. osoljȃj, m. eine Prise Salz, Notr.
  40. osolję́nka, f. eine Art Salzkuchen, C., ZgD.
  41. ósołka, f. slana voda, v kateri je bilo svinjsko meso namočeno, (osoka) BlKr.
  42. osółnčiti, -sȏłnčim, vb. pf. umsonnen, besonnen, Cig.
  43. osȏłnčje, n. das Sonnensystem, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.
  44. osołzíti, -ím, vb. pf. bethränen, Cig.
  45. osoníti, -ím, vb. pf. "navdati koga s strupom uže od daleč, i ne doteknivši se ga, rekel bi sè samim dahom", Podkrnci- Erj. (Torb.).
  46. osonj, f., V.-Cig., pogl. osonje.
  47. osǫ̑nje, n. = osoje, Cig., Jan., Mik.
  48. osopáriti, -ȃrim, vb. pf. mit Dunst erfüllen: osoparjen, dunstbeladen, Cig.
  49. osópsti, -sópem, vb. pf. 1) behauchen, Cig., Šol.; da golobom le osope gnezdo, skujajo se, Zv.; — 2) o. se, zu Athem kommen: osopli so se od strahu, Bes.; ( nam. odsopsti se?).
  50. osọ̑ra, f. = sovra, svora, Mik.
  51. osorẹ̑, adv. = osevre, um diese Stunde, um diese Zeit, Levst. (Sl. Spr.).
  52. osorẹ̑j, adv. = osore, Mur., Cig., Jan., Mik.; lani osorej, Erj. (Izb. sp.); (= o si ori, Mik.).
  53. osǫ́rən, -rna, adj. rauh: o. kraj, C.; unfreundlich, schlimm, barsch, schroff; osorno gledati, govoriti; osoren človek = malobeseden č., Mik.
  54. osorẹ́nji, adj. dermalig, jetzig, M.
  55. osǫ́riti se, -im se, vb. pf. sich aufrichten: o. se komu, sich jemandem widersetzen, C.
  56. osọ̑rnica, f. = sovra pri vozu, Tolm.- Erj. (Torb.).
  57. osǫ̑rnik, m. der Barsche, der Schroffe, Jan. (H.).
  58. osǫ́rnost, f. die Rauheit, die Barschheit, die Schroffheit, Mur., Cig., nk.
  59. osóvən, -vna, adj. = osojen, Jan., C.
  60. 1. osovína, f. das Wagenachsengestell, Cig., Z.
  61. 2. osovína, f. = osoje, Cig.
  62. 1. osovjè, n. = osje, die Grannen, Lašče- Erj. (Torb.).
  63. 2. osǫ̑vje, n. = osoje, die Schattenseite, Cig., Jan., C., Rib.- Mik., Laško ( Št.).
  64. ospȃsək, -ska, m. "ograjen osobinsk (a ne obeč) pašnjak", Tolm.- Erj. (Torb.).
  65. ǫ́spica, f. ospice, die Masern, C., Bes., Ist.- Levst. (Rok.); (ošpice, Cig., Jan., Kr.).
  66. ǫ́spičav, adj. mit Masern behaftet, Z.
  67. ospọ̑dje, n. der Untergrund, DZ.
  68. ospolək, -lka, m. die Begattung, C.
  69. ospoliti se, -im se, vb. pf. sich begatten, C.
  70. osposobíti, -ím, vb. pf. befähigen, Raič ( Let.), SlN.- C.; — o. se, sich qualificieren, sich habilitieren, Cig., Raič ( Let.); — prim. sposoben.
  71. osprẹ̑dək, -dka, m. die Fronte, Jan.
  72. osprẹ̑dje, n. das Vordere, die Façade ( arch.), Cig. (T.); — v skrajnem ospredju, im äußersten Vordergrund, Navr. (Let.); das Proscenium, Cig. (T.); — der Vordergrund eines Gemäldes, Cig. (T.).
  73. osrȃma, f. die Beschämung, Cig. (T.), C.; — stsl.
  74. osrámiti, -im, vb. pf. = osramotiti, Cig.
  75. osrȃmje, n. die Schamgegend, Cig.
  76. osramočénje, n. die Beschämung, (-tenje) Mur., Cig., Jan.
  77. osramočeváti, -ȗjem, vb. impf. ad osramotiti, DSv.
  78. osramotı̑təv, -tve, f. die Beschämung, Cig., Jan.
  79. osramotíti, -ím, vb. pf. in Schande bringen, jemanden mit Schimpf bedecken; predrzna hči očeta in moža osramoti, Škrinj.- Valj. (Rad); — blosstellen, beschämen; jemlje dostikrat slabe orodi, da napuhneže osramoti, Ravn.- Valj. (Rad).
  80. osranè, -ę́ta, m. = osranec, Cig.
  81. osránəc, -nca, m. der Scheißkerl, der Scheißer, Cig., Jan., M.; ósranec, Notr.- Levst. (Rok.); (preprosta psovka).
  82. osranják, m. = osranec, Mur.
  83. osránka, f. psovka na žensko, Mur.; — prim. osranec.
  84. osráti, -sę́rjem, vb. pf. bescheißen; — (preprosto): in üblen Ruf bringen, verschreien.
  85. osȓba, f. mürrischer Mensch, Buče ( Št.)- C.
  86. osŕbati se, -sȓbam se, vb. pf. mürrisch antworten, Buče ( Št.)- C.
  87. osrčevȃnje, n. das Ermuthigen, Jan., nk.
  88. osrčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad osrčiti; beherzt machen, ermuthigen, aufmuntern, Cig., Jan., nk.
  89. osrčevȃvəc, -vca, m. der Ermuthiger, Cig.
  90. osŕčiti, -sȓčim, vb. pf. beherzt machen, ermuthigen, o. se, Muth fassen, Cig., Jan., nk.
  91. osȓčje, n. die Herzgegend, Mur., Cig., Jan.; grizenje v osrčju, Dict.; — das Innerste, Cig., Jan., nk.
  92. osȓčnik, m. der Herzbeutel (pericardium), Cig. (T.), Erj. (Som.).
  93. osrẹ́bati, -bam, -bljem, vb. pf. rings abschlürfen, Z.
  94. osrečeváłən, -łna, adj. beglückend, Cig., Jan., nk.
  95. osrečeváti, -ȗjem, vb. impf. ad osrečiti; glücklich machen, beglücken, Cig., Jan., M., nk.
  96. osrečevȃvəc, -vca, m. der Beglücker, Cig., Jan., nk.
  97. osrečevȃvka, f. die Beglückerin, Cig., nk.
  98. osrę́čiti, -srę̑čim, vb. pf. beglücken, Cig., Jan., M., nk.
  99. osrẹ́dčiti, -im, vb. impf. = na osredke orati ali sejati, C.
  100. osrẹ̑dək, -dka, m. 1) das in der Mitte Liegende, das die Mitte Bildende, Cig.; Ljubljana, o. kranjske dežele, Jurč.; — der Mittelpunkt ( fig.): o. gibanja, Raič (Slov.); — die Enclave ( geogr.), Cig. (T.), DZ.; — dasjenige, was zwischen zwei vermessenen Fundgruben übrig bleibt, die Überschar ( mont.), Cig., DZ.; — die Flussinsel, Mur., Cig., Jan.; die Inseln in der Drau heißen "osredki", Jarn. (Rok.); (Tje na osredek Blejskega jezera, Preš.); — ein beraster Platz zwischen Äckern, Jarn., Štrek., Notr., Dol.; — = majhen gozdič sredi senožeti, Tolm.- Štrek. (Let.); — die Mittelfurche, Mur., Cig.; na osredke orati, C.; osredke pobirati, die Mittelfurchen aufackern, Cig.; — 2) = sredstvo, das Mittel, C., Ravn.- Valj. (Rad); (po nem.).

   19.701 19.801 19.901 20.001 20.101 20.201 20.301 20.401 20.501 20.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA