Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (19.801-19.900)

  1. osẹ̑vək, -vka, m. prazen prostor na posejani njivi: "nisi dobro sejal, vse polno je osevkov", Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.), Savinska dol.
  2. osẹ̑vər, adv. = osevre, Črniče ( Goriš.).
  3. osevrẹ̑, adv. um diese Zeit: lani o., Erj. (Izb. sp.).
  4. osevrẹ̑j, adv. = osevre, Dol.
  5. osę́zati, -am, vb. impf. begreifen, betasten, Cig. (T.); — stsl.
  6. osę́žən, -žna, adj. greifbar, Cig. (T.); — stsl.
  7. 1. osíca, f. die Nebenachse, Cig. (T.).
  8. 2. osíca, f. dem. osa; das Wespchen, Mur.
  9. 3. osica, f., Guts., Frey. (F.); pogl. olšica.
  10. osı̑čka, f. die Pflugachse, C.
  11. osı̑dobən, -bna, adj. derzeitig, C.
  12. osı̑dobi, adv. = osedobi, C.
  13. osídrati, -sı̑dram, vb. pf. verankern, Jan. (H.).
  14. osíhati, -sı̑ham, vb. impf. ad osehniti; trocken werden, austrocknen, Jan., Bes.
  15. osijáti, -sı̑jem, vb. pf. = obsijati, bescheinen, Cig., Jan., M.
  16. osíka, f. die Espe, Jan., C.; — prim. jesika.
  17. osíkati, -kam, -čem, vb. pf. (mit dünnen Strahlen) bespritzen, Cig., Jan.
  18. 1. osína, f. 1) v les vdeto železo na podvozu, die Radachse, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) ostra resina na žitnem klasu, die Granne, Mur., Cig., Jan., C., Podkrnci- Erj. (Torb.), Dol.
  19. 2. osína, f. = osinjak, das Wespennest, Bes.
  20. osínast, adj. 1) grannenartig, Cig.; — grannig, Z.; — 2) osinasto gledati, scheel o. misstrauisch blicken, Z.
  21. osinàt, -áta, adj. grannig, Cig.; o. kruh, Z.
  22. osı̑nəc, -nca, m. = osinjak, Jan. (H.).
  23. osínica, f. die Dünngranne (psilanthea tenella), Z.
  24. osı̑njak, m. das Wespennest, Mur., Cig., Jan., Št.
  25. osı̑nje, n. coll. die Grannen, Jan., C., BlKr., Dol.
  26. osínji, adj. Wespen-, Jan. (H.).
  27. osı̑nka, f. 1) der Bartweizen, der Rauhweizen, Cig., Jan., C.; — 2) neka vinska trta, C.
  28. osìp, -sípa, m. 1) das Behäufeln, C.; — 2) = nasip, der Erdwall, der Festungswall, Jan., C.; — = avber, kar voda nanese, Štrek. (Let.); — 3) der Kalkbrennerofen, C., Z.; — 4) der Abfall (der Blätter, Beeren), Cig., Jan.; — 5) der Hautausschlag, Nov.- C.; — 6) neka vinska trta, Ip.- Erj. (Torb.).
  29. osı̑pa, f. neka kožna bolezen (morebiti škrlatnica), Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.); — žara o., der Nesselausschlag, Jan. (H.).
  30. osipáłən, -łna, adj. zum Häufeln bestimmt: osipȃłnọ drevo = osipalnik, Cig.
  31. osipȃłnik, m. der Anhäufepflug, Cig.
  32. osípati, -sı̑pam, -pljem, vb. impf. ad osuti; 1) umschütten, beschütten, umstreuen; s peskom o., Cig.; — behäufeln, Cig., Jan.; krompir, koruzo, hmelj o., Cig., C., LjZv.; — o. se koga, jemanden in Menge umgeben: z veliko častjo se ga osipajo, Ravn.- Mik.; — 2) in Menge herabfallen machen: lehka sapa je osipala z vej bela cvetna peresa, Jurč.; o. se, in Menge herabfallen: cvetje se osiplje; žitno zrnje se pri zvezavanju in nakladanju iz klasja osiplje, Erj. (Torb.); o. se, die Blätter verlieren: drevje se osiplje; sich abschuppen: po osepnicah se koža osiplje, Levst. (Nauk); — (osípati pf. = osuti, Mur., Št.).
  33. osipávati, -am, vb. impf. = osipati, Cig., M.; ( vb. impf. ad osipati [ pf.], Št.).
  34. osípčən, -čna, adj. bröslich, leicht zerfallend, mulmig, mehlig, Jan.; o. kuhan krompir, Gor.- M.
  35. osı̑pək, -pka, m. 1) žitno zrnje, katero se pri zvezavanju in nakladanju iz klasja osiplje, V.-Cig.; — 2) osipki, die Masern, Jan.
  36. osípən, -pna, adj. = osipljiv: osı̑pni klobuk = morski klobuk, die Qualle, Jan. (H.).
  37. osı̑pica, f. = osepnica, die Pocke, die Blatter, Jan., Šol., GBrda; — osipice, die Masern, C., Črniče ( Goriš.).
  38. osı̑pka, f. neka vinska trta, C., Ip., Vreme v Brkinih- Erj. (Torb.).
  39. osipljìv, -íva, adj. kar se rado in lahko osiplje, leicht abfallend, abfällig, Cig., Jan.; o. sadež, C.
  40. osipováti, -ȗjem, vb. impf. = osipavati, Z.
  41. osír, -rja, m. das Wespennest, Mur., Cig., Jan.; drezati v osir, Jurč.
  42. osírati, -am, vb. impf. ad osrati; o. kaj, bescheißen, Cig.; — o. koga, (preprosto) Übles jemandem nachreden, ihn verleumden.
  43. osiromašẹ́ti, -ím, vb. pf. arm werden, verarmen, Mur., Cig., C.
  44. osiromášiti, -ȃšim, vb. pf. arm machen: o. se = osiromašeti, Cig.
  45. osirotẹ́ti, -ím, vb. pf. zur Waise werden, Mur., Cig., Jan., Mik., Jurč.; — verarmen, Dict., Cig., Jan.
  46. osirotíti, -ím, vb. pf. o. koga, jemanden zur Waise machen, C.
  47. osirovẹ́ti, -ím, vb. pf. roh werden: suho meso v vodi osirovi (wird rohem Fleische ähnlich), C.; — verwildern, Cig.
  48. osíšče, n. das Wespennest, Cig.
  49. osìv, adj. etwas grau, graulich: osíva kača, C., Polžanščina ( Ist.)- Erj. (Torb.).
  50. osivẹ́ti, -ím, vb. pf. grau werden, ergrauen; osivel, ergraut, C., nk.
  51. osı̑vnica, f. 1) die Raupe (eine Krankheit des Rindviehes), Z.- Cig. (?); — 2) neka detelja, C.
  52. osı̑vničən, -čna, adj. raupfüßig, rauphufig, Cig.
  53. osják, m. die Distel, C.
  54. osjè, n. coll. die Grannen, Mur., Cig., Lašče- Erj. (Torb.).
  55. ǫ́sji, adj. Wespen-.
  56. oskákati, -kam, -čem, vb. pf. = obskakati, Jan. (H.).
  57. oskȃłək, -łka, m. der Splitter, Jan., Žnid.
  58. oskáliti se, -im se, vb. pf. einen Splitter in die Haut bekommen, Mur., SlGor.- C., Danj. (Posv. p.).
  59. oskȃlje, n. die Felsengruppe, Jan.
  60. oskítiti se, -skı̑tim se, vb. pf. das Nest verlassen (von brütenden Vögeln), C.
  61. osklívən, -vna, adj. brennend (von einer Wunde), Z.; — beißend, bissig, Pohl., C.; osklivno izpodbadati, Levst. (Rok.).
  62. osklútən, -tna, adj. ekelhaft, abscheulich, C.
  63. 1. osklútiti, -sklȗtim, vb. pf. 1) = oskutiti: besudeln, beschmutzen, C.; — 2) o. se česa, vor einer Sache Ekel bekommen, C.
  64. 2. osklútiti se, -sklȗtim se, vb. pf. = 2. oskutiti se.
  65. osklȗtnež, m. der Abscheuliche, C.
  66. oskǫ́bljati, -am, vb. pf. = oskobljiti, abhobeln, Cig., Jan.
  67. oskǫ́bljiti, -im, vb. pf. abhobeln, Mur.- Cig., Mik.; — o. kost, das Bein abnagen, Cig., C.; — prim. skobelj.
  68. oskǫ́dən, -dna, adj. mangelhaft, Vrt., Levst. (Nauk), LjZv.; oskodna brada, Erj. (Som.); — hs., stsl.
  69. oskodẹ́vati, -am, vb. impf. Mangel leiden: tvoja žena in tvoja otroka doma oskodevajo, Erj. (Izb. sp.); — stsl.
  70. oskǫ̑dica, f. der Mangel, Cig. (T.); — hs.
  71. oskǫ̑dlati, -am, vb. pf. mit Schindeln bedecken, Cig.
  72. oskǫ́dnost, f. die Mangelhaftigkeit, Levst. (Nauk), LjZv.; — prim. oskoden.
  73. oskǫ́mən, -mna, adj. kar oskomino dela, schleh, Jan.
  74. oskomína, f. 1) die Stumpfheit der Zähne, lange Zähne, Mur., Jan.; — 2) die Begierde nach etwas: o. imeti po čem, Z.; — prim. skomina.
  75. óskop, adj. etwas karg, ogr.- C.
  76. oskǫ̑rək, -rka, m. ein abgezehrter Mensch, C.
  77. oskọ̑riš, m. = oskoruš, Mik.
  78. oskǫ́riti se, -ǫ̑rim se, vb. pf. verharschen, Cig.
  79. oskorjanína, f. die Incrustation, Cig. (T.).
  80. oskǫ́rjati, -am, vb. pf. o. kaj, etwas mit einer Kruste überziehen, Cig. (T.); nekatere apnene vode vse s kamenom oskorjajo, kar se va-nje dene, Vrtov. (Km. k.); o. se, sich mit einer Kruste überziehen, Cig., Jarn., Cig. (T.).
  81. oskorjȃva, f. = oskorjanina, Cig.
  82. oskorjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad oskorjiti, oskorjati, Cig.
  83. oskǫ́rjiti, -skǫ̑rjim, vb. pf. = oskorjati, Cig., Jan.
  84. oskọ̑rš, m., Cig., Jan., C., vzhŠt.; (oskorš f., Vrtov. [Km. k.]); pogl. oskoriš, oskoruš.
  85. oskọ̑ruš, m. 1) der Speierling, die Garteneberesche und die Frucht derselben (sorbus domestica), M., C., (tudi: oskóruš), Valj. (Rad); kdo bi na oskoruš lazil po smokvo! Levst. ( LjZv.); — 2) die Schnurassel (julus terrestris), Erj. (Torb.).
  86. oskọ̑ruša, f. = oskoruš 1), Mur., Jan., Tuš. (R.).
  87. oskọ̑ruševina, f. das Holz der Eberesche, C.
  88. oskọ̑rušnica, f. die Frucht der Garteneberesche, Jan.
  89. oskrȃbək, -bka, m. žabji oskrabki, der Froschlaich, Polj.
  90. oskralúpiti se, -lȗpim se, vb. pf. verkrusten, Vrt.; — prim. skorlup.
  91. oskrápəł, -pla, adj. zusammenziehend, herb, Kor.- Cig., Jan.
  92. oskráplost, f. zusammenziehender Geschmack, die Herbe, Cig., Jan.
  93. oskȓba, f. die Versorgung, M.; die Verpflegung, DZ.; oskrbo uživati, verpflegt werden, DZ.; o. ubogih, die Armenpflege, Cig. (T.); duhovna o., die Seelsorge, DZ.
  94. oskȓbən, -bna, adj. Pflege-: oskrbni oče, C.; Verpflegs-, Cig., Jan.
  95. oskrbẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) besorgen; o. kak posel, ein Geschäft besorgen; o. si kaj, sich etwas anschaffen, Cig., Jan.; — 2) versorgen; o. bolnika, einen Kranken versehen, Cig.; s pohišno opravo o., mit Möbeln versehen, einrichten, Cig., Jan.; — oskrbljen, versorgt.
  96. oskrbíšče, n. das Versorgungshaus, Cv.
  97. oskrblję́nəc, -nca, m. das Mündel, C.
  98. oskrbljeník, m. = oskrbnik, Dict., Jap. (Prid.); on je pod varihi in oskrbljeniki, Schönl.
  99. oskrbljénje, n. 1) die Besorgung; — 2) die Versorgung.
  100. oskrbljevȃnje, n. = oskrbovanje: 1) die Besorgung, Cig.; — 2) die Versorgung, Jan.

   19.301 19.401 19.501 19.601 19.701 19.801 19.901 20.001 20.101 20.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA