Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (19.739-19.838)

  1. ǫ́səlj, -slja, m. = osten, C.
  2. ǫ́səłnik, m. der Schleifsteinbehälter der Mäher; — prim. osla.
  3. ósəłski, adj. = oslovski, Mur.
  4. ǫ́səm, num. acht; ob ósmih, um acht Uhr; pol osmih je, es ist halb acht Uhr; z osmimi se voziti, achtspännig fahren, Cig.
  5. osẹ̑mci, m. pl. = ozemci, Mur., Cig., Jan.
  6. osəmdánji, adj. = osemdanski, Cig.
  7. osəmdánski, adj. achttägig, Mur., Cig.
  8. ǫ́səmdeset, num. achtzig.
  9. osəmdesetę̑r, num. achtzigerlei; — osemdesetero glav živine, achtzig Stück Vieh.
  10. osəmdesetę̑rən, -rna, adj. achtzigfach.
  11. osəmdesetę̑rica, f. eine Zahl von 80 Stück, Cig.
  12. osəmdesetę̑rnat, adj. = osemdeseteren.
  13. ǫ́səmdeseti, num. der achtzigste.
  14. osəmdesetíca, f. der Achtziger, Cig.
  15. osəmdesetína, f. der achtzigste Theil.
  16. osəmdesetı̑nka, f. das Achtzigstel.
  17. ǫ́səmdesetkrat, adv. achtzigmal.
  18. ǫ́səmdesetkratən, -tna, adj. achtzigmalig.
  19. osəmdesetlẹ́tən, -tna, adj. achtzigjährig.
  20. osəmdesetlẹ̑tnica, f. das achtzigjährige Jubiläum.
  21. osəmdnę́vən, -vna, adj. = osemdanski, Jan.
  22. osemeníti, -ím, vb. pf. besamen, Dalm.- Cig., C., M.
  23. osemę̑nje, n. die Samenhülle, Cig. (T.).
  24. osəminštiridesetę̑rəc, -rca, m. das Tetrakontaoktoeder, Cig. (T.), C.
  25. ǫ́səmkrat, adv. achtmal.
  26. ǫ́səmkratən, -tna, adj. achtmalig.
  27. osəmlẹ́tən, -tna, adj. achtjährig.
  28. osəmnájst, num. achtzehn; ( prim. dvanajst in izvode).
  29. osəmnájsti, num. der achtzehnte.
  30. osəmnajstíca, f. der Achtzehner.
  31. osəmnájstič, adv. achtzehntens.
  32. osəmnajstína, f. der achtzehnte Theil.
  33. osəmnajstı̑nka, f. das Achtzehntel.
  34. osəmnják, m. der Achtender, Mur., Cig.
  35. ǫ́semred, num. = osemdeset, Kor.- Mur.
  36. ǫ́semredni, ** num. = osemdeseti, Kor.- C.
  37. ósən, -sna, m. = osten, Mur., C., Kast.- Valj. (Rad).
  38. 1. osę̑n, adj. Wespen-, Z.
  39. 2. ǫ̑sən, -sna, adj. Achsen-, Jan.
  40. osẹ̑na, f. die Nuance, Jan. (H.).
  41. osẹ̑nci, m. pl. = ozemci, Jan.
  42. osẹ̑nčati, -am, vb. pf. beschatten, Mur.; — ausschattieren, Cig.
  43. osẹnčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad osenčati, Cig.
  44. osẹ́nčiti, -sẹ̑nčim, vb. pf. = obsenčiti, beschatten; — ausschattieren: o. s tušem, tuschen, Cig.
  45. 1. osẹ̑nčje, n. der Schattenumkreis, der Schatten, C.
  46. 2. osənčjè, n. die Schlafgegend am Kopfe, Jan.
  47. oseníca, f. die Melisse (melissa), C.
  48. oseníka, f. = osenica, C.
  49. oseníšče, n. das Wespennest, Mur., Cig.
  50. 1. osẹ́niti, -sẹ̑nim, vb. pf. beschatten, Mur., C.; — schattieren, Cig., Jan.; — nuancieren, Jan. (H.).
  51. 2. osẹ́niti, -im, vb. pf. = osedniti, aufreiben, wund reiben, Cig., C., Tolm.- Štrek. (Let.); konja na hrbtu o., Dict.; osenjen konj, aufgerittenes Pferd, Cig.; — o. se, sich wund liegen, Cig.
  52. osẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad 1. oseniti; — schummern, LjZv.
  53. osę̑nka, f. neka hruška, Rihenberk- Erj. (Torb.); die Wespenbirne, C.
  54. osę̑pnica, f. die Blatter (als Ausschlag), die Pocke; osepnice, die Blattern (variolae); ob osepnicah, bei der Blatternkrankheit, Levst. (Nauk); — die Schutzblattern, die Schutzpocken, Cig., Jan.; o. staviti, cepiti komu, jemanden impfen, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); — ovčje o., die Blattern der Schafe, Levst. (Nauk); (osepnice, die Masern, Cig., Jan., Volče [ Tolm.]- Erj. [Torb.]).
  55. osę̑pničast, adj. 1) mit Blattern, Pocken behaftet, Guts.; — 2) blatternarbig, Mur., Cig., Jan., Zilj.- Jarn. (Rok.); osepničasto lice, Zora.
  56. osę̑pničàv, -áva, adj. 1) mit Blattern behaftet, Jan.; — osepničava ovca, Levst. (Nauk); — 2) blatternarbig, Jurč.
  57. osę̑pničən, -čna, adj. Blattern-, Pocken-, Cig.
  58. osę̑pničnik, m. der Variolith, Cig.
  59. osẹrẹ́ti, -ím, vb. pf. grau werden, Jan.
  60. osę́rjati, -am, vb. impf. = osirati, Mur., Vod. (Izb. sp.).
  61. ósət, m. = osat, Mur., Cig., vzhŠt.
  62. osẹ́vati, -am, vb. impf. ad osejati; 1) besäen, M.; — 2) nicht das Geleise halten: kolo oseva, Mur., Cig.; z zadnjico o., beim Gehen den Hintern hin und her bewegen, Z.; — prim. sejati 4).
  63. osẹ̑vək, -vka, m. prazen prostor na posejani njivi: "nisi dobro sejal, vse polno je osevkov", Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.), Savinska dol.
  64. osẹ̑vər, adv. = osevre, Črniče ( Goriš.).
  65. osevrẹ̑, adv. um diese Zeit: lani o., Erj. (Izb. sp.).
  66. osevrẹ̑j, adv. = osevre, Dol.
  67. osę́zati, -am, vb. impf. begreifen, betasten, Cig. (T.); — stsl.
  68. osę́žən, -žna, adj. greifbar, Cig. (T.); — stsl.
  69. 1. osíca, f. die Nebenachse, Cig. (T.).
  70. 2. osíca, f. dem. osa; das Wespchen, Mur.
  71. 3. osica, f., Guts., Frey. (F.); pogl. olšica.
  72. osı̑čka, f. die Pflugachse, C.
  73. osı̑dobən, -bna, adj. derzeitig, C.
  74. osı̑dobi, adv. = osedobi, C.
  75. osídrati, -sı̑dram, vb. pf. verankern, Jan. (H.).
  76. osíhati, -sı̑ham, vb. impf. ad osehniti; trocken werden, austrocknen, Jan., Bes.
  77. osijáti, -sı̑jem, vb. pf. = obsijati, bescheinen, Cig., Jan., M.
  78. osíka, f. die Espe, Jan., C.; — prim. jesika.
  79. osíkati, -kam, -čem, vb. pf. (mit dünnen Strahlen) bespritzen, Cig., Jan.
  80. 1. osína, f. 1) v les vdeto železo na podvozu, die Radachse, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) ostra resina na žitnem klasu, die Granne, Mur., Cig., Jan., C., Podkrnci- Erj. (Torb.), Dol.
  81. 2. osína, f. = osinjak, das Wespennest, Bes.
  82. osínast, adj. 1) grannenartig, Cig.; — grannig, Z.; — 2) osinasto gledati, scheel o. misstrauisch blicken, Z.
  83. osinàt, -áta, adj. grannig, Cig.; o. kruh, Z.
  84. osı̑nəc, -nca, m. = osinjak, Jan. (H.).
  85. osínica, f. die Dünngranne (psilanthea tenella), Z.
  86. osı̑njak, m. das Wespennest, Mur., Cig., Jan., Št.
  87. osı̑nje, n. coll. die Grannen, Jan., C., BlKr., Dol.
  88. osínji, adj. Wespen-, Jan. (H.).
  89. osı̑nka, f. 1) der Bartweizen, der Rauhweizen, Cig., Jan., C.; — 2) neka vinska trta, C.
  90. osìp, -sípa, m. 1) das Behäufeln, C.; — 2) = nasip, der Erdwall, der Festungswall, Jan., C.; — = avber, kar voda nanese, Štrek. (Let.); — 3) der Kalkbrennerofen, C., Z.; — 4) der Abfall (der Blätter, Beeren), Cig., Jan.; — 5) der Hautausschlag, Nov.- C.; — 6) neka vinska trta, Ip.- Erj. (Torb.).
  91. osı̑pa, f. neka kožna bolezen (morebiti škrlatnica), Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.); — žara o., der Nesselausschlag, Jan. (H.).
  92. osipáłən, -łna, adj. zum Häufeln bestimmt: osipȃłnọ drevo = osipalnik, Cig.
  93. osipȃłnik, m. der Anhäufepflug, Cig.
  94. osípati, -sı̑pam, -pljem, vb. impf. ad osuti; 1) umschütten, beschütten, umstreuen; s peskom o., Cig.; — behäufeln, Cig., Jan.; krompir, koruzo, hmelj o., Cig., C., LjZv.; — o. se koga, jemanden in Menge umgeben: z veliko častjo se ga osipajo, Ravn.- Mik.; — 2) in Menge herabfallen machen: lehka sapa je osipala z vej bela cvetna peresa, Jurč.; o. se, in Menge herabfallen: cvetje se osiplje; žitno zrnje se pri zvezavanju in nakladanju iz klasja osiplje, Erj. (Torb.); o. se, die Blätter verlieren: drevje se osiplje; sich abschuppen: po osepnicah se koža osiplje, Levst. (Nauk); — (osípati pf. = osuti, Mur., Št.).
  95. osipávati, -am, vb. impf. = osipati, Cig., M.; ( vb. impf. ad osipati [ pf.], Št.).
  96. osípčən, -čna, adj. bröslich, leicht zerfallend, mulmig, mehlig, Jan.; o. kuhan krompir, Gor.- M.
  97. osı̑pək, -pka, m. 1) žitno zrnje, katero se pri zvezavanju in nakladanju iz klasja osiplje, V.-Cig.; — 2) osipki, die Masern, Jan.
  98. osípən, -pna, adj. = osipljiv: osı̑pni klobuk = morski klobuk, die Qualle, Jan. (H.).
  99. osı̑pica, f. = osepnica, die Pocke, die Blatter, Jan., Šol., GBrda; — osipice, die Masern, C., Črniče ( Goriš.).
  100. osı̑pka, f. neka vinska trta, C., Ip., Vreme v Brkinih- Erj. (Torb.).

   19.239 19.339 19.439 19.539 19.639 19.739 19.839 19.939 20.039 20.139  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA