Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (19.639-19.738)

  1. osámljenəc, -nca, m. der Vereinsamte, der Vereinzelte, SlN.
  2. osámljenost, f. die Vereinsamung, die Isoliertheit: puščavnikova o., Cv.
  3. osamljìv, -íva, adj. isolierend: o. prostor, Levst. (Pril.).
  4. osamníca, f. soba o., das Isolierzimmer, Levst. (Pril.).
  5. osamosvȃjati se, -am se, vb. impf. ad osamosvojiti se, sich emancipieren, Cig. (T.).
  6. osamosvẹ́stiti, -svẹ̑stim, vb. pf. zum Selbstbewusstsein bringen: o. koga, se, Cig. (T.).
  7. osamosvǫ́ja, f. = osamosvojba, Str.
  8. osamosvǫ̑jba, f. die Emancipation, Cig. (T.).
  9. osamosvǫ̑jenka, f. die Emancipierte, Zv.
  10. osamosvojı̑təv, -tve, f. = osamosvojba, Jan. (H.).
  11. osamosvǫ́jiti se, -svǫ̑jim se, vb. pf. sich emancipieren, Cig. (T.), Zv.; osamosvojena ženska, ein emancipiertes Frauenzimmer, Zv.
  12. osamotíti, -ím, vb. pf. vereinsamen, veröden, Cig.; isolieren, Cig., Jan.
  13. osamotnẹ́ti, -ím, vb. pf. = osameti, vereinsamen, Cig.
  14. osár, -rja, m. = sršenar, der Wespenbussard (pernis apivorus), C.
  15. 1. ǫ̑sast, adj. 1) einer Spitze ähnlich, spitzig, scharf, Z., C.; — 2) = zadirčen, bissig, Cig.
  16. 2. ósast, adj. wespenartig, Cig.
  17. osȃt, m. die Distel (carduus); mlečni o., der Hasenlattich (lactuca muralis), Cig.
  18. osàt, -áta, adj. spitzig, scharf, stechend: V to stran ves gladek, v drugo stran osat, Levst. (Zb. sp.); osata baba, ein bissiges Weib, Mik.; osat pogled, osat glas, Let.
  19. osȃtast, adj. distelicht, Cig.
  20. osȃtəc, -tca, m. dem. osat, Valj. (Rad).
  21. osȃtən, -tna, adj. voll Disteln, distelig, Jan. (H.).
  22. osatíca, f. = lisec, der Distelfink (carduelis), Mur., Frey. (F.).
  23. osatíšče, n. das Distelfeld, Jan. (H.).
  24. osȃtje, n. coll. Disteln, Jan. (H.).
  25. osȃtnica, f. das Distelgewächs, Jan. (H.).
  26. osȃtnik, m. der Distelfalter (vanessa cardui), Erj. (Ž.).
  27. osȃtovica, f. die Distelfliege, Cig.
  28. osavíčica, f. neka vinska trta: der Kleinungar, M.
  29. ǫ̑sca, f. dem. os; eine kleine Achse, C.
  30. oscánəc, -nca, m. 1) der Bettpisser, M.; — 2) neka žaba: = poščaglja, C.
  31. oscánica, f. die Herbstzeitlose, Jan., C.
  32. oscánka, f. neka žaba: = oscanec 2), C.
  33. oscáti, oščím, vb. pf. 1) bepissen, Cig.; — 2) o. se, sich des Harnes entledigen, den Urin abschlagen, Mur., Cig.
  34. oscávati, -am, vb. impf. ad oscati, Z.
  35. osčájati, -jam, -jem, vb. impf. tudi: o. se, = muditi se, obotavljati se, zaudern (govori se: oščajati [se]), Podkrnci- Erj. (Torb.); = očajati se, Bolc- Erj. (Torb.); — prim. stsl. čajati, warten.
  36. osę̑ba, f. die Person, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  37. osę̑bẹ, adv. = posebe, abgesondert, besonders, ogr.- C.
  38. osebẹ́jnik, m. = osebenjik, Levst. (Zb. sp.).
  39. osę̑bək, -bka, m. 1) das Individuum, C.; — die Individualität, C.; — 2) das Subject ( gramm.), Jan.; — 3) der Besitzer einer kleineren Hube, Mik.; der Halbhüfner, Bes.
  40. osę̑bən, -bna, adj. die Person betreffend, Personal-, persönlich, Mur., Cig., Jan., nk.; osebno ime, der Personenname, nk.; — individuell, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  41. osebẹ́nik, m. = osebenjik, Dict., Mur.
  42. osebẹ́njak, m. = osebenjek, Jurč.
  43. osebẹ́njəc, -nca, m. = osebenjek, (osebenec) Jan., Zv.
  44. osebẹ́njək, -njka, m. der Inwohner, jvzhŠt.; — der Besitzer einer kleinen Hube, (osebejek) Mik.; tudi: osebẹ̑njək, Dol.
  45. osebẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. = osebenjek biti: als Fremdling leben, C.; pojdi in osebenjuj, kjer koli moreš, Dalm.
  46. osebẹ́njica, f. die Inwohnerin, Jan., Mik.; tudi: osebẹ̑njica, Dol.
  47. osebẹ́njik, m. = osebenjek, der Inwohner, (osebenik) Mur., Dict.
  48. osebẹ́njka, f. die Inwohnerin, Jan., Št.
  49. osebẹ́njkovati, -ujem, vb. impf. Inwohner sein: dal sem ji kočo, da osebenjkuje v njej, Jurč.
  50. osebẹ́njstvọ, n. die Inwohnerschaft, das Inwohnerwesen, Z.
  51. osebẹ́njščina, f. die Inwohnerschaft, jvzhŠt.
  52. osę̑bi, adv. = osebe, abgesondert, besonders, C.
  53. osę̑bica, f. dem. oseba; eine kleine Person, Mur., nk.
  54. osebílọ, n. der Isolator ( phys.), C., Sen. (Fiz.).
  55. osebína, f. die Eigenheit, Zora.
  56. osebítən, -tna, adj. sonderlich, Z.
  57. osebı̑təv, -tve, f. die Absonderung, DZ.
  58. osę́biti, * -im, vb. pf. absondern, separieren, isolieren, Cig. (T.), DZ., Erj. (Izb. sp.), Notr.- Levst. (Nauk); osebi mladička in enega hrani z uborno krmo, LjZv.; hišo o., ein Haus contumacieren, Levst. (Nauk); osebljeno se nositi, zurückgezogen leben, LjZv.; — individualisieren, Jan.
  59. osebı̑tost, f. die Besonderheit, Z., kajk.- Valj. (Rad).
  60. osę̑bje, n. das Personale, Cig., Jan., nk.; služabno o., das Dienstpersonale, DZ.
  61. osę́bljenje, n. die Absonderung, Jan. (H.).
  62. osę́bljenost, f. die Vereinsamung, die Isoliertheit, LjZv.
  63. osę̑bnik, m. die Privatperson, Cig.
  64. osę̑bnost, f. die Persönlichkeit, Mur., Cig., Jan.; osebnosti, Personalien, Cig.; persönliche Angelegenheiten, nk.; — die Individualität, Cig., Jan., Cig. (T.).
  65. osebọ́jən, -jna, adj. 1) abgesondert, Mur.; osebojno, privatim, Navr. (Kop. sp.); besonders, ogr.- C.; — 2) ausgezeichnet, ogr.- C.; — prim. osebujen.
  66. osebọ́jnica, f. die Eigenbrötlerin, Cig.
  67. osebọ́jnik, m. eine Person, die einzeln ihre eigene Wirtschaft führt, der Eigenbrötler, Cig.; — prim. osebujnik.
  68. osebọ́jnost, f. die Besonderheit, ogr.- C.; — prim. osebujen.
  69. osebovȃnje, n. das Privatleben, Cig.
  70. osebováti, -ȗjem, vb. impf. privatisieren, V.-Cig.
  71. osę̑bstvọ, n. 1) die Persönlichkeit, Cig., Jan.; — 2) = osebje, Jan.
  72. osebȗjək, -jka, m. der Privatbesitz, der Privatantheil an einem Besitz (tudi: osebojek), BlKr.; das Ausgedinge, Cig., Jan., Nov., Mik.
  73. osebújən, -jna, adj. abgesondert, Privat-: osebujno premoženje, das Privatvermögen, BlKr.- M.; osebujna pravica, das Privatrecht, DZ.; ein besonderer, Habd.- M., ogr.- C.; — pogl. osebojen (kakor "kuliko" nam. "koliko", C.?).
  74. osebújnik, m. = osebenjik, BlKr.
  75. 1. ǫ̑səc, -sca, m. die Distel, Jarn., Mik., Savinska dol.; die Feldscharte (cirsium arvense), Cig., Cerknica ( Kr.)- Erj. (Torb.), Josch; — prim. octek, osat.
  76. 2. ósəc, -sca, m. das Infusorium: osci, vsakovrstne predrobne živalce, živeče po stoječih vodah ("ne pij te vode, polna je oscev"), Dornberg- Erj. (Torb.).
  77. osẹ̑čək, -čka, m. der Prügel, C.; pobiti koga z osečki, Zv.; palica, oseček, kol pri nas poje, Zv.
  78. osẹ́čən, -čna, adj. Ebbe-: osẹ̑čni tok, der Ebbestrom, Cig. (T.); — prim. oseka.
  79. osẹ̑čnik, m. der Querbalken im Dachgerüst, Cig., Z.
  80. osẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. osiveti, Habd.- Mik., C.; — prim. sed, grau.
  81. osedláti, -ȃm, vb. pf. satteln; o. konja.
  82. osẹ́dniti, -im, vb. pf. auf dem Rücken wundreiben: o. konje, C.; — osednil se je, dobil je ran po hrbtu, bodi si človek od mnoge leže ali konj od sedla, Dol.- Levst. ( LjZv.); — prim. sedno.
  83. osẹ̑dobi, adv. um diese Zeit, jetzt, BlKr.- M., Navr. (Let.).
  84. osèg, -sę́ga, m. = obseg, Cig.
  85. osəhə̀ł, -hlà, adj. trocken, Jan.; osehla ropa (šota) plava na vodi, Erj. (Min.); po osehlih tleh, Levst. (Močv.); dürr, Hal.- C.; — osehle prsi, versiegende Brüste, Dalm.; o. človek, ein magerer Mensch, Z.; osehlo lice, Jurč.
  86. osəhníti, -sáhnem, (-sehnem), vb. pf. trocken o. dürr werden, Jan., Hal.- C.
  87. osẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. 1) = obsejati, besäen, M.; izorješ, oseješ, požanješ, Jsvkr.; — 2) moko o. (= presejati), das Mehl sieben, Npes.-Vraz.
  88. osẹ̀k, -sẹ́ka, m. 1) die Hürde, die Pferche, Cig., Jan., C., Gor.- M., Goriš.- Mik.; zlezel je na osek (ósẹk) in se zaril v mrvo, Andr.; — 2) die hölzerne Brunneneinfassung, der Brunnenkasten, C.; = pl. oseki, ogr.- C.; studenčni oseki, vzhŠt.; — 3) ein gelichteter Berg, C.; — 4) = oseka, Cig., Jan., C.
  89. osẹ̑ka, f. die Ebbe, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; o. in plima, Ebbe und Flut, Cig. (T.), Jes.; — hs.
  90. osẹkati, -sẹ̑kam, vb. pf. = obsekati, Cig.
  91. 1. osẹ́kəł, -kla, adj. = osẹkljiv, Ig (Dol.).
  92. 2. osę́kəł, -kla, adj. trocken: osekli žganci, Svet. (Rok.); osekla pot, Z.; — prim. 2. osekniti.
  93. osẹ́kljiv, adj. bissig: osekljiva kobila, osekljiv človek (ki nikogar pri miru ne pusti), Ig (Dol.).
  94. 1. osẹ́kniti, -sẹ̑knem, vb. pf. ebben, Jan. (H.); prim. oseka.
  95. 2. osę́kniti, -sę̑knem, vb. pf. trocken werden, Z.; po dežju je hitro oseknilo, Svet. (Rok.), BlKr.; — prim. stsl. osęknąti, vertrocknen.
  96. osẹkotòk, -tǫ́ka, m. der Ebbestrom, Jes.
  97. ósəł, -sla, m. 1) der Esel; tudi psovka; divji o., der Waldesel, Cig., Jan.; morski o., der Stockfisch, C.; — osle moliti ali kazati komu, die ausgestreckten Finger der Hand, den Daumen an die Nase gedrückt, zeigen und so verhöhnen; — 2) eine Vorrichtung zum Holztragen, C.; — 3) die hölzerne Moströhre am Weinpressboden, C.
  98. osəłc, m. dem. osel, Jsvkr.
  99. oselica, f. der Wiesensilau (silaus pratensis), Medv. (Rok.).
  100. oselína, f. = oselica, C.

   19.139 19.239 19.339 19.439 19.539 19.639 19.739 19.839 19.939 20.039  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA