Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (19.601-19.700)

  1. organīst, m. orglavec, der Organist.
  2. orgānski, adj. ustrojen, organisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; organsko se razvijati, Str.
  3. ǫ̑rglarski, adj. der Orgelbauer, den Orgelbau betreffend: o. mojster, der Orgelbaumeister, Jan.
  4. ǫ̑rglarstvọ, n. der Orgelbau, Jan.
  5. orhēstər, -stra, m. = orkester, Jan., Cig. (T.).
  6. orhēstika, f. plesna umetnost, die Orchestik, Cig. (T.).
  7. originālnost, f. izvirnost, die Originalität, Cig., Jan., nk.
  8. orísati, -rı̑šem, vb. pf. zeichnen, beschreiben: oriši s to šibo okolo sebe ris, Jurč.
  9. orkēstər, -stra, m. prostor v gledališču med odrom in pritličjem, odločen za godbo, godčevski zbor, das Orchester, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  10. orleānast, adj. aus Orleans.
  11. orlíti se, -ím se, vb. impf. sich begatten (von Vögeln), C.; = pojati se (o kobili), Jan., Kor.- M.
  12. orlonǫ̑səc, -sca, m. der Adlerträger, Cig.
  13. orlǫ́vski, adj. Adler-: Orlovska levovska Prijazen velja, Vod. (Pes.).
  14. orokavíčiti se, -ı̑čim se, vb. pf. Handschuhe anziehen, C.; z orokavičeno roko je vmes posegla diplomatija, SlN.
  15. orosíti, -ím, vb. pf. bethauen, benetzen.
  16. oroslȃn, m. = lev, Guts., Mur., Cig., Jan.; — prim. tur. arslan, madž. oroszlány, Mik.
  17. oroslȃnj, m. = oroslan, ogr.- Valj. (Rad).
  18. orožẹníti se, -ím se, vb. pf. = oroženeti, Cig.
  19. orožjenǫ̑səc, -sca, m. der Waffenträger, Cig.
  20. orožjenǫ́sən, -sna, adj. waffentragend, Cig.
  21. orság, m. das Reich, kajk.- Valj. (Rad); — iz madž.
  22. ȏrsati se, -am se, vb. impf. = rsati se, sich balgen, raufen, schäkern (im Spiel, von Kindern und Thieren), Mur., Jan., C., Št.
  23. orsēlja, f. die Orseille ( chem.), Cig. (T.).
  24. ǫ̑s, -ı̑, f. 1) die Achse; os se je strla vozu; — 2) die Spitze, Mik., C.; die Getreideachel, die Ährenspitze, Mur., Cig., Jan., C.; — die Schärfe, Mur.; die Schneide, DZ.; — 3) der Dreizack zum Fischfang, Mik.; ( prim. ost).
  25. ósa, f. die Wespe; lesna o., die Wiesenholzwespe (sirex gigas), navadna o., die gemeine Wespe (vespa vulgaris), peščena o., die Sandwespe (ammophila sabulosa), Erj. (Ž.); borova o., die Kieferblattwespe (tentredo pini), Jan., C.
  26. osàd, -sáda, m. 1) der Ansatz ( z. B. einer Frucht), C.; — 2) = prisad, C.
  27. osadíti, -ím, vb. pf. = obsaditi, bepflanzen: vrt o., Cig., M.
  28. osádniti, -sȃdnem, vb. pf. aufreiben: o. konja, Habd.- Mik.
  29. osádrati, -am, vb. pf. umgipsen, Cig.
  30. osáhəł, -hla, adj. = osehel, Bes.
  31. osájati, -am, vb. pf. s sajami namazati, Cig.
  32. osájiti, -im, vb. pf. = osajati, Cig.
  33. osȃma, f. die Vereinsamung, die Isolation, Cig. (T.), Zora.
  34. osamẹ́lost, f. die Vereinsamung, die Isoliertheit, Jan. (H.).
  35. osamẹ́ti, -ím, vb. pf. in Einsamkeit gerathen, vereinsamen, Cig.; osamel, vereinsamt, Jan.
  36. osamẹ́vati, -am, vb. impf. ad osameti; isoliert werden, vereinsamen, C.
  37. osámiti, -im, vb. pf. einsam machen, isolieren, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.
  38. osamljáč, m. der Isolierschemel ( phys.), Cig. (T.).
  39. osámljenəc, -nca, m. der Vereinsamte, der Vereinzelte, SlN.
  40. osámljenost, f. die Vereinsamung, die Isoliertheit: puščavnikova o., Cv.
  41. osamljìv, -íva, adj. isolierend: o. prostor, Levst. (Pril.).
  42. osamníca, f. soba o., das Isolierzimmer, Levst. (Pril.).
  43. osamosvȃjati se, -am se, vb. impf. ad osamosvojiti se, sich emancipieren, Cig. (T.).
  44. osamosvẹ́stiti, -svẹ̑stim, vb. pf. zum Selbstbewusstsein bringen: o. koga, se, Cig. (T.).
  45. osamosvǫ́ja, f. = osamosvojba, Str.
  46. osamosvǫ̑jba, f. die Emancipation, Cig. (T.).
  47. osamosvǫ̑jenka, f. die Emancipierte, Zv.
  48. osamosvojı̑təv, -tve, f. = osamosvojba, Jan. (H.).
  49. osamosvǫ́jiti se, -svǫ̑jim se, vb. pf. sich emancipieren, Cig. (T.), Zv.; osamosvojena ženska, ein emancipiertes Frauenzimmer, Zv.
  50. osamotíti, -ím, vb. pf. vereinsamen, veröden, Cig.; isolieren, Cig., Jan.
  51. osamotnẹ́ti, -ím, vb. pf. = osameti, vereinsamen, Cig.
  52. osár, -rja, m. = sršenar, der Wespenbussard (pernis apivorus), C.
  53. 1. ǫ̑sast, adj. 1) einer Spitze ähnlich, spitzig, scharf, Z., C.; — 2) = zadirčen, bissig, Cig.
  54. 2. ósast, adj. wespenartig, Cig.
  55. osȃt, m. die Distel (carduus); mlečni o., der Hasenlattich (lactuca muralis), Cig.
  56. osàt, -áta, adj. spitzig, scharf, stechend: V to stran ves gladek, v drugo stran osat, Levst. (Zb. sp.); osata baba, ein bissiges Weib, Mik.; osat pogled, osat glas, Let.
  57. osȃtast, adj. distelicht, Cig.
  58. osȃtəc, -tca, m. dem. osat, Valj. (Rad).
  59. osȃtən, -tna, adj. voll Disteln, distelig, Jan. (H.).
  60. osatíca, f. = lisec, der Distelfink (carduelis), Mur., Frey. (F.).
  61. osatíšče, n. das Distelfeld, Jan. (H.).
  62. osȃtje, n. coll. Disteln, Jan. (H.).
  63. osȃtnica, f. das Distelgewächs, Jan. (H.).
  64. osȃtnik, m. der Distelfalter (vanessa cardui), Erj. (Ž.).
  65. osȃtovica, f. die Distelfliege, Cig.
  66. osavíčica, f. neka vinska trta: der Kleinungar, M.
  67. ǫ̑sca, f. dem. os; eine kleine Achse, C.
  68. oscánəc, -nca, m. 1) der Bettpisser, M.; — 2) neka žaba: = poščaglja, C.
  69. oscánica, f. die Herbstzeitlose, Jan., C.
  70. oscánka, f. neka žaba: = oscanec 2), C.
  71. oscáti, oščím, vb. pf. 1) bepissen, Cig.; — 2) o. se, sich des Harnes entledigen, den Urin abschlagen, Mur., Cig.
  72. oscávati, -am, vb. impf. ad oscati, Z.
  73. osčájati, -jam, -jem, vb. impf. tudi: o. se, = muditi se, obotavljati se, zaudern (govori se: oščajati [se]), Podkrnci- Erj. (Torb.); = očajati se, Bolc- Erj. (Torb.); — prim. stsl. čajati, warten.
  74. osę̑ba, f. die Person, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  75. osę̑bẹ, adv. = posebe, abgesondert, besonders, ogr.- C.
  76. osebẹ́jnik, m. = osebenjik, Levst. (Zb. sp.).
  77. osę̑bək, -bka, m. 1) das Individuum, C.; — die Individualität, C.; — 2) das Subject ( gramm.), Jan.; — 3) der Besitzer einer kleineren Hube, Mik.; der Halbhüfner, Bes.
  78. osę̑bən, -bna, adj. die Person betreffend, Personal-, persönlich, Mur., Cig., Jan., nk.; osebno ime, der Personenname, nk.; — individuell, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  79. osebẹ́nik, m. = osebenjik, Dict., Mur.
  80. osebẹ́njak, m. = osebenjek, Jurč.
  81. osebẹ́njəc, -nca, m. = osebenjek, (osebenec) Jan., Zv.
  82. osebẹ́njək, -njka, m. der Inwohner, jvzhŠt.; — der Besitzer einer kleinen Hube, (osebejek) Mik.; tudi: osebẹ̑njək, Dol.
  83. osebẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. = osebenjek biti: als Fremdling leben, C.; pojdi in osebenjuj, kjer koli moreš, Dalm.
  84. osebẹ́njica, f. die Inwohnerin, Jan., Mik.; tudi: osebẹ̑njica, Dol.
  85. osebẹ́njik, m. = osebenjek, der Inwohner, (osebenik) Mur., Dict.
  86. osebẹ́njka, f. die Inwohnerin, Jan., Št.
  87. osebẹ́njkovati, -ujem, vb. impf. Inwohner sein: dal sem ji kočo, da osebenjkuje v njej, Jurč.
  88. osebẹ́njstvọ, n. die Inwohnerschaft, das Inwohnerwesen, Z.
  89. osebẹ́njščina, f. die Inwohnerschaft, jvzhŠt.
  90. osę̑bi, adv. = osebe, abgesondert, besonders, C.
  91. osę̑bica, f. dem. oseba; eine kleine Person, Mur., nk.
  92. osebílọ, n. der Isolator ( phys.), C., Sen. (Fiz.).
  93. osebína, f. die Eigenheit, Zora.
  94. osebítən, -tna, adj. sonderlich, Z.
  95. osebı̑təv, -tve, f. die Absonderung, DZ.
  96. osę́biti, * -im, vb. pf. absondern, separieren, isolieren, Cig. (T.), DZ., Erj. (Izb. sp.), Notr.- Levst. (Nauk); osebi mladička in enega hrani z uborno krmo, LjZv.; hišo o., ein Haus contumacieren, Levst. (Nauk); osebljeno se nositi, zurückgezogen leben, LjZv.; — individualisieren, Jan.
  97. osebı̑tost, f. die Besonderheit, Z., kajk.- Valj. (Rad).
  98. osę̑bje, n. das Personale, Cig., Jan., nk.; služabno o., das Dienstpersonale, DZ.
  99. osę́bljenje, n. die Absonderung, Jan. (H.).
  100. osę́bljenost, f. die Vereinsamung, die Isoliertheit, LjZv.

   19.101 19.201 19.301 19.401 19.501 19.601 19.701 19.801 19.901 20.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA