Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (1.901-2.000)

  1. sírotkar, -rja, m. der Molkenhändler, Cig.
  2. sírotkarski, adj. Molkerei-, DZ.
  3. sírotkast, adj. molkenartig, molkicht, Cig.
  4. sírotkav, adj. molkig, Jan. (H.).
  5. sirọ̑tle, -eta, n. = sirota, Mik., Slom., Št.; tudi: sirotlè, -ę́ta, Valj. (Rad).
  6. sirọ̑tnica, f. das Waisenhaus, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.
  7. sirọ̑tnik, m. 1) der Arme, Z., Vrt.; — 2) ein honigarmer Bienenschwarm, der sich in die Nachbarstöcke einzuschleichen sucht, Mur.
  8. sirotnı̑šnica, f., Jan., Nov., pogl. sirotnica.
  9. 1. sírov, adj. aus o. mit Käse zubereitet; sirova potica.
  10. 2. sirǫ̑v, -ǫ̑va, adj. roh: nicht zubereitet (nicht gekocht, gebraten u. s. w.); sirovo meso, sirova repa, sirovo sadje: s. kruh, nicht ausgebackenes Brot, Cig.; sirova slanina, frischer Speck, Cig.; — s. les, frisches, ungetrocknetes Holz: sirova drva ne gore, Mur.; če na sirovem lesu to delajo, kaj se bo godilo na suhem? Jap. (Sv. p.); sirovi cepiči, sirov popek, Pirc; sirovo oglje, nicht genug ausgebrannte Kohle, Blindkohle, Cig.; — unbearbeitet: s. železo, Roheisen, Cig. (T.); sirovo jeklo, der Frischstahl, Cig. (T.); sirova plodina, das Rohproduct, Cig. (T.); — noch zu wenig bearbeitet: sirova moka, hinteres Mehl, Cig.; sirovo sukno, rohes Tuch, Loden, Cig.; sirovo delo, die Roharbeit, V.-Cig.; — sittlich roh, ungebildet, grob, Cig., Jan., nk.; — prim. surov.
  11. sirovák, m. roher Mensch, der Grobian, C., Z.
  12. sirǫ̑vəc, -vca, m. 1) ein roher Mensch, Jan.; — 2) ein Tuch aus Rohseide, Gor.
  13. sirǫ̑vež, m. ein roher Mensch.
  14. 1. sirovína, f. = sirnina, Jan., Cig. (T.).
  15. 2. sirovína, f. 1) eine rohe Sache, Rohes, Mur., Cig.; po sirovini diši, jvzhŠt.; — das Rohfutter, das Grünfutter, C.; pos. repa, korenje, krompir, Nov.- C., Gor.; — frisches Holz, Svet. (Rok.); — der Rohstoff, Jan., Cig. (T.), C.; — 2) ein roher Mensch, Jarn.- Cig., Notr., Gor.
  16. sirovı̑nəc, -nca, m. ein roher Mensch, Svet. (Rok.).
  17. sirovı̑t, adj. käsig, Cig., Jan.
  18. sirǫ́vka, f. neka mlečna goba, ki se more sirova jesti, Kr.- Valj. (Rad); der Reizger, der Tännling oder Hirschling (agaricus deliciosus), Mur., Cig., Tuš. (R.).
  19. sírovnik, m. 1) der Käsekuchen, Cig.; — 2) posoda za sir, Zv.
  20. sirovnjáča, f. = sirov kolač, Valj. (Rad).
  21. sirǫ̑vnjak, m. = sirovež, Mur.
  22. sirovojẹ̑dka, f. = sirovka, Cig.
  23. sirǫ̑vost, f. der rohe Zustand, die Crudität; — die sittliche Roheit, Cig., Jan., nk.; — tudi: sirovọ̑st.
  24. sirovóta, f. = sirovost, V.-Cig.
  25. sīrup, m. gosta cukrena raztopina, der Sirup.
  26. sísa, f. = sesec, kajk.- Valj. (Rad).
  27. sísati, -am, vb. impf. = sesati, Jan.
  28. sı̑sək, -ska, m. 1) = sesec, die Brustwarze, Jan.; — 2) die Kinderdutte, Cig.; — 3) das Mundstück der Tabakpfeife, Vrt.; — prim. sesek.
  29. sískati, -am, vb. impf. zischen, Mur.; durch die Zähne zischen, V.-Cig.
  30. sísovəc, -vca, m. die geknäuelte Simse (juncus conglomeratus), Medv. (Rok.).
  31. sistēm, m. sestav, sestava, das System.
  32. sistemātičən, -čna, adj. systematisch, Jan., nk.
  33. sistemātika, f. sestavoslovje, die Systematik.
  34. sistēmən, -mna, adj. sestaven, systematisch, Cig. (T.).
  35. sı̑t, m. die Binse (scirpus), Habd.- Mik., Cig., Jan., Valj. (Rad); — (tudi: sı̑t, f., kajk.- Valj. [Rad]).
  36. sìt, síta, adj. satt; kruha sit; do sitega se najesti, sich satt essen; (do sita, Ben.- Kl., LjZv.); — sit biti česa, einer Sache überdrüssig sein; sit sem prepira; sit sem te poslušati; — prepir tako poravnati, da bo volk sit in koza debela = Streitende so vergleichen, daß keiner dabei zu kurz kommt, Cig.
  37. síta, f. = sit, die Binse, Cig.; močvirska s., die Teichbinse (heleocharis palustris), Tuš. (R.).
  38. sı̑tar, -rja, m. der Siebmacher, Mur., Cig.; sitar pripravlja site, Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad).
  39. sı̑tarica, f. die Siebmacherin, M., Valj. (Rad).
  40. sitarı̑ja, f. = sitarstvo, Cig.
  41. sitárnica, f. die Werkstatt eines Siebmachers, Cig.
  42. sı̑tarski, adj. Siebmacher-, Mur., Cig.
  43. sı̑tarstvọ, n. das Siebmachergewerbe, Cig.
  44. 1. sítast, adj. siebartig, Cig., Jan.; sitasta kost, das Siebbein, das Riechbein, V.-Cig.
  45. 2. sítast, adj. binsicht, Cig.
  46. sítce, n. dem. sito; ein kleines Sieb.
  47. sı̑təc, -tca, m. = sit, die Binse, Valj. (Rad).
  48. sı̑tək, -tka, m. = sitec, Valj. (Rad).
  49. sítən, -tna, adj. lästig; sitne reči; sitno mi je; s. človek, ein lästiger, capriziöser, griesgrämiger Mensch; ne bodi s.! s. kakor muha; — prim. nem. ( dial.) sättig (v istem pomenu).
  50. sítič, m. die Eberwurz (carlina acaulis), Cig., C.
  51. sitína, f. = sitje, Cig., Valj. (Rad).
  52. sitíšče, n. der Sättigungspunkt ( chem.), h. t.- Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  53. sítiti, sı̑tim, vb. impf. 1) satt machen, sättigen, Mur., Cig., Jan.; lačen sem bil, in vi ste me sitili, Str.; saturieren ( chem.), Cig. (T.); — 2) nicht fressen oder trinken wollen: konj se siti, kadar neče tega, kar se mu ponuja, Gor.; — 3) sititi se = siten biti, lästig sein, Cig., C., Burg. (Rok.); fantalini se sitijo, Ljub.; s. se okoli koga, jemandem beschwerlich fallen, Cig.
  54. sitı̑vəc, -vca, m. der Sättiger, Cig.
  55. sı̑tje, n. coll. Binsen, Guts., Cig., Jan., C., DZ., jvzhŠt.
  56. sı̑tka, f. das Siebbein, Z., Erj. (Som.).
  57. sitnáriti, -ȃrim, vb. impf. lästig sein, sich so benehmen, dass man beschwerlich fällt; naklestili so pastirje, ako so sitnarili preveč, DSv.
  58. sı̑tnež, m. = siten človek, ein lästiger Mensch.
  59. 1. sı̑tnica, f. 1) = sitna ženska; — 2) neka hruška, Ip.- Erj. (Torb.).
  60. 2. sı̑tnica, f. 1) der Beutel in den Mühlen, Cig., Jan., M.; — 2) der Fliegenschrank, V.-Cig., C.; = s sitastimi mrežami pokrita shramba za meso, Svet. (Rok.); — 3) = sitka, das Siebbein, Cig.
  61. 1. sı̑tnik, m. = sitnež, Mur.
  62. 2. sı̑tnik, m. die Schmiele (aira), Medv. (Rok.).
  63. sitnják, m. = sitnež, C.
  64. sitnjáti, -ȃm, vb. impf. = sitnariti, vzhŠt.
  65. sitnóba, f. 1) die Lästigkeit, die Beschwerde; — 2) ein lästiger Mensch: ti si prava sitnoba! jvzhŠt.
  66. sítnost, f. 1) die Lästigkeit, die Grämlichkeit; s. raztresati, Cig.; sitnost(i) prodajati, lästig fallen; — 2) ein lästiger Mensch: idi in ne pridi tako kmalu, sitnost! Jurč.
  67. sítọ, n. das Haarsieb; ( pren.) na drobno sito koga dejati, jemanden durchhecheln; — der Beutel in der Mühle, Cig.
  68. sítost, f. die Sattheit; do sitosti jesti; — die Sättigung, die Saturation (als Zustand) ( chem.), Cig. (T.); — barve se ločijo po sitosti, Žnid.
  69. sítostən, -stna, adj. česar je človek kmalu sit, sättigend, Mur., M.; fižol je sitostna jed, vzhŠt.
  70. sítovəc, -vca, m. = sit, die Binse, C., Mik., vzhŠt.
  71. sitovı̑t, adj. binsenreich, Cig.
  72. sı̑tovje, n. = sitje, M.
  73. situācija, f. položaj, die Situation, Cig. (T.), nk.
  74. sìv, síva, adj. grau; sivi lasje; sivi oblaki; siva krava; — ves siv je že, er hat schon ganz graues Haar.
  75. síva, f. = sivka, ime sive krave, C.
  76. siváč, m. der Lavendel, C.
  77. sivák, m. ein graues Schwein, C., kajk.- Valj. (Rad).
  78. sı̑vče, -eta, m. ein graues Thier, Jan.; der Grauschimmel, Jan.; — der Esel, Levst. (Zb. sp.).
  79. sı̑včək, -čka, m. dem. sivec; 1) ein Mensch mit grauem Haupte, der Greis; — 2) ein graues Thier; bes. die graue Hummel, Cig., C., Gor.- M.
  80. sı̑vəc, -vca, m. 1) der Graukopf ( zaničlj.), Cig., Jan.; — 2) ein graues Thier: der Esel, Cig.; ein grauer Ochs; der Grauschimmel, Mur., Cig., Jan.; — die graue Lerche, C.; — 3) sivci, die einzelnen grauen Haare, C.; — 4) neka trta, Svečina ( Št.)- Erj. (Torb.); die rauchfarbige Zimmettraube, Trumm.; — 5) der Graustein, Cig. (T.).
  81. sivẹ̑nje, n. das Grauwerden.
  82. sívər, -vra, m. die graue Gewitterwolke, Jan., Kr.- Valj. (Rad).
  83. sivẹ́ti, -ím, vb. impf. grau werden; lasje mu že sivijo; — megla sivi, der Nebel gefriert zu Rauhreif, es bildet sich Rauhreif, Z., Gor.
  84. sivíca, f. neka trta, SlGor.- Erj. (Torb.); grüner Kanigl, Trumm.; — = potočnica, das Vergissmeinnicht, C.
  85. sivína, f. das Grau.
  86. sivíti se, -ím se, vb. impf. = siveti, Cig., M., Dol.; — dan se sivi, der Morgen graut, Cig.
  87. sivjáča, f. neka goba, C.; tudi: neko jabolko, C.
  88. sı̑vka, f. 1) die grauhaarige Greisin, Jan.; — 2) ein graues Thier: bes. eine graue Kuh; eine graue Ziege, Henne, Z.; — ovčje ime, Erj. (Torb.); — die Tafelente (anas ferina), Frey. (F.); — 3) der Lavendel (lavandula), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.); — ein grauer Pilz, Mur., Danj.- Mik., Št.- Glas.; siva in gubava užitna goba s privihanim klobukom, Sv. Tomaž pod Čavnom- Erj. (Torb.); — neka trta, Vrtov. (Vin.), Rihenberk- Erj. (Torb.); — sivozelenkasta, drobna a dobra smokva (menda = zelenka), Ip.- Erj. (Torb.); — 4) der Mehlthau, Cig.; — 5) = belič, ein Art Silbermünze, C.
  89. sı̑vkast, adj. graulich, blassgrau.
  90. sı̑vkica, f. neka goba, Danj. (Posv. p.); — prim. sivka 3).
  91. sı̑vkljat, adj. graulich, Mur., Cig.
  92. sı̑vko, m. der Grauschimmel, Mur., Cig., C.; — ein grauer Ochs, C.
  93. sı̑vnik, m. der Thonschiefer, Cig., C.
  94. sivobẹ̑łkast, adj. grauweiß, Cig.
  95. sivobràd, -bráda, adj. graubärtig, Z., nk.
  96. sivobrȃdəc, -dca, m. der Graubart, Jan., nk.
  97. sivǫ́ga, f. ime sivi svinji, C.
  98. sivoglàv, -gláva, adj. mit grauem Haupte; s. starček.
  99. sivoglȃvčək, -čka, m. dem. sivoglavec, Z.
  100. sivoglȃvəc, -vca, m. der Graukopf.

   1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA