Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (19.001-19.100)

  1. odskakljáti, -ȃm, vb. pf. hüpfend sich entfernen, davonhüpfen.
  2. odskakováti, -ȗjem, vb. impf. ad odskočiti; wegspringen; iskre odskakujejo, Funken sprühen, Cig.; — zurückspringen, Cig.; abprallen, žoga odskakuje od tal.
  3. odskǫ́bljiti, -im, vb. pf. weghobeln, Mur.
  4. odskǫ̑čək, -čka, m. das abgesprungene Ding, der Absprung, Cig.
  5. odskǫ́čən, -čna, adj. Abprallungs-, Prall-: odskǫ̑čni strel, der Prallschuss, Cig.; odskočni kot, der Absprungswinkel, Cig.
  6. odskočíšče, n. mesto, od koder kdo skoči, Telov.
  7. odskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. sich durch einen Sprung entfernen, wegspringen; o pravem času sem odskočil, da se ni voz na me zvrnil; udaril sem po kamenu, in velik kos je odskočil; — možje so bili uže odskočili od prvega pogovora, Jurč.; — zurückspringen, zurückfahren; zurückprallen, abprallen; žoga je visoko od tal odskočila.
  8. odskočník, m. = odpadnik: odskočniki od vere, Pohl.- Valj. (Rad).
  9. odskòk, -skǫ́ka, m. der Absprung, der Quersprung, Cig.; — der Rücksprung, das Zurückprallen, der Abprall, Cig., Jan., Valj. (Rad).
  10. odskopáriti, -ȃrim, vb. pf. abkargen, Cig.
  11. odskúbsti, -skúbem, vb. pf. wegrupfen, abzupfen.
  12. odskútiti se, -skȗtim se, vb. pf. das Nest (mit Eiern oder Jungen) verlassen (von den Alten), C.; — das Haus trotzig verlassen: žena se je odskutila, C.; — prijatelj se mi je odskutil, der Freund hat mich treulos verlassen, SlGor.- C.
  13. odslȃnjati, -am, vb. impf. ad odsloniti; weglehnen, Cig., M.; odslanjala je tiho vrata svoje izbe, Jurč.
  14. odsláti, ǫ́dšljem, vb. pf. wegsenden, absenden, Cig., Šol., C., Dalm.; — odslan, entlassen, Dict.; — o. koga, abweisen, C.
  15. odslẹ̑, adv. von nun an, hinfort, Mur.
  16. odslẹ̑j, adv. = odsle.
  17. ódslẹn, adv. = odsle, C.
  18. odslíšati, -slı̑šim, vb. pf. nicht erhören, abweisen, Mik.
  19. odslóniti, -slǫ́nim, vb. pf. weglehnen; o. desko od stene, Cig.; o. zapah ali pokrov, s katerim so mesteje zaslonjene, den Ofendeckel weglehnen, Dol.; vhodišče o. komu, Jurč.; duri se tiho in skrivaj majhno odslonijo, Jurč.
  20. odslovíti, -ím, vb. pf. den Abschied geben, verabschieden, Cig.; o. hlapca, deklo, Gor., Dol.; ondan je imela ženine, pa jih je odslovila, Jurč.; ausweisen: pijane ljudi iz čakalnice o., DZ.
  21. odslȗga, f. der Gegendienst, Cig.; — hs.
  22. ódsluž, m. das Abdienen, vzhŠt.
  23. odslȗžba, f. der Gegendienst, Jan., Cig. (T.).
  24. odslȗžək, -žka, m. das Abdienen, M.; — das ( z. B. für eine Schuld) Abgediente, C.
  25. odslúžən, -žna, adj. Abschieds-: odslȗžnọ pismo (pri vojakih), der Abschiedsbrief, der Abschied, Cig., C.
  26. odslúženəc, -nca, m. der Ausgediente, Cig.
  27. odsluževáti, -ȗjem, vb. impf. ad odslužiti; abdienen, abverdienen, Mur., Cig., Jan.
  28. odslúžiti, -im, vb. pf. 1) abdienen, Mur., Cig., Jan.; z vožnjo dolg o., Cig.; — 2) aufhören zu dienen, ausdienen, Cig., M., C.; unbrauchbar, unnütz werden, C.; konj je odslužil, Z.; — 3) o. se, durch das Dienen schwach, unnütz werden, C.
  29. odslȗžnik, m. der ausgedient hat: vojaški o., Vrt.
  30. odsmodíti, -ím, vb. pf. durch Sengen entfernen, weg-, absengen, Cig., Jan.
  31. odsmǫ́jati, -am, vb. impf. ad odsmoditi; wegsengen, Cig.
  32. odsmolíti, -ím, vb. pf. entpechen, Cig.
  33. odsmúkati, -kam, -čem, vb. pf. durch Abstreifen entfernen, wegstreifen, Cig.
  34. odsnę́ti, -snámem, vb. pf. wegnehmen, abschneiden: veje z žago gladko o., Pirc.
  35. odsnováti, -snújem, vb. pf. abzetteln, Cig.; — abspulen, Z.
  36. odsǫ́čən, -čna, adj., SlN., pogl. odsoten.
  37. odsǫ́čnost, f., SlN., pogl. odsotnost.
  38. odsǫ̑d, adv. von hier, Meg., C., Trub., Dalm.; o. iti, weggehen, Krelj, vzhŠt.
  39. odsǫ̑dba, f. die Aburtheilung, DZ.
  40. odsǫ́diti, -im, vb. pf. 1) durch ein Urtheil absprechen, aberkennen, o. komu kaj, Cig.; — 2) als Antheil, Schicksal bestimmen, bescheiden, M., Z.; Bog nam ni odsodil tega veselja, Levst. (Zb. sp.); rojenice so rojenčku dobro odsodile, Glas.; — 3) aburtheilen, DZ.; entscheiden, Zora.
  41. odsòj, -sója, m. = odsij; o. zverinskega kroga, das Zodiacallicht, Jan. (H.).
  42. odsǫ́jati, -am, vb. impf. ad odsoditi; 1) durch Urtheile absprechen, aberkennen, Cig.; stvarna pravica se odsoja ali prisoja, DZ.; — 2) aburtheilen: o. hudodelstvo, DZ.
  43. odsójən, -jna, adj. den Sonnenstrahlen nicht ausgesetzt, absonnig, Jan., Mik.; — prim. osojen.
  44. odsojeváti, -ȗjem, vb. impf. = odsojati, Cig.
  45. odsǫ̑jnik, m. die Nordseite eines Berges, die Winterlehne, Ravn.- Cig.
  46. odsȏłnčən, -čna, adj. absonnig, gegen Norden gewendet, Cig., Jan., C.; odsolnčna stran, die Nordseite, V.-Cig.
  47. odsȏłnčje, n. die Sonnenferne (aphelium), Cig., Jan., Jes.
  48. odsȏłnje, n. = odsolnčje, Jan., Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.).
  49. odsòp, -sópa, m. das Ausschnaufen, Cig.
  50. odsopíhati, -am, vb. pf. 1) = sopihaje oditi; — 2) ausschnaufen: o. si od dela, C.; (= o. se, Cig.); — o. si, seinen Zorn mäßigen, C.
  51. odsópsti, -sópem, vb. pf. ausschnaufen, zu Athem kommen, Mur., V.-Cig.; — o. si, sich erholen: o. si od strahu, od strmenja, Ravn.; = o. se, Cig.
  52. odsǫ́tən, -tna, adj. = nenavzočen, nk.; — prim. hs. odsutan po rus. otsutstvennyj.
  53. odsǫ́tnost, f. = nenavzočnost, nk.; — prim. odsoten.
  54. odsǫ̑tstvọ, n. = odsotnost, Šol.; — prim. odsoten.
  55. odspóda, adv. = odspodaj, C.
  56. odspódaj, adv. unterhalb, unten.
  57. odspǫ̑dək, -dka, m. der untere Theil, Mur.
  58. odspọ̑dnji, adj. = spodnji, Z.
  59. odsprẹ̑d, adv. = odspredaj, Trub., Kr.
  60. odsprẹ́da, adv. = odspredaj, C.
  61. odsprẹ́daj, adv. vorne.
  62. odsprẹ̑dje, n. die Façade, Jan.; — der Vordergrund, nk.
  63. odsprẹ̑dnji, adj. = sprednji, der vordere.
  64. odsr̀d, -sŕda, m. die Rache, Mur.
  65. odsrdíti se, -ím se, vb. pf. sich rächen: o. se nad kom, Mur.; odsŕditi se, Danj. (Posv. p.).
  66. odsrdník, m. der Rächer, C.
  67. odsrẹ́bati, -bam, -bljem, vb. pf. schlürfend wegtrinken, abschlürfen.
  68. odsrẹ́dən, -dna, adj. centrifugal, Cig. (T.); odsrẹ̑dna sila, die Centrifugalkraft, C.
  69. odsrẹ́dnost, f. die Centrifugalkraft, Cig. (T.).
  70. odsŕkati, -sȓkam, -čem, vb. pf. schlürfend wegtrinken, wegnippen.
  71. odsŕkniti, -sȓknem, vb. pf. mit einem Schlurf wegtrinken, wegnippen.
  72. odstȃva, f. 1) die Absetzung, Mur., Cig., Jan.; o. od službe na leto dni, die Suspension vom Amte auf ein Jahr, DZ.; — 2) das Abspenen, Cig., vzhŠt.- C.; — 3) der Absatz (wo eine gerade Linie unterbrochen wird, z. B. in der Baukunst), Mur., Cig.; stopnice z odstavami, eine gebrochene Stiege, Cig.; v tri odstave upognjena stolba, dreiarmige Stiege, Levst. (Pril.); — 4) der Abschnitt (im Buche), C.; prim. odstavek 3).
  73. odstȃvče, -eta, n. = odstavček, Z., Notr.
  74. odstȃvčək, -čka, m. dem. odstavek 1); ein abgespentes Kind, Dict., Cig., C., Dol.; — ein abgespentes Ferkel, C.; ein abgespentes Kalb, Gor.
  75. odstȃvčič, m. ein abgespentes Kind, Dict.
  76. odstȃvək, -vka, m. 1) ein abgespentes Kind, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) der Absatz in der Baukunst, Cig.; o. stopnic, der Treppenabsatz, Cig.; — die Terrasse, Cig., Jan.; — 3) der Absatz (als Theil einer Rede, einer Schrift, eines Gedichtes), Cig., Jan., C., nk.; (po nem.).
  77. odstávən, -vna, adj. ab-, entsetzbar, Cig.
  78. odstáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) wegstellen, Cig.; poslopje o. od ceste, mit dem Bau von der Straße wegrücken, Svet. (Rok.), Kr.; — o. (kar je pristavljeno): o. lonec, den Topf vom Feuer wegrücken; — puško o., das Gewehr absetzen, Cig.; — 2) absetzen; o. koga od službe; — praznik o., C.; — 3) abspenen: otroka, tele o.; krava je odstavila, die Kuh hat keine Milch mehr, Cig.; — 4) = odložiti, verschieben, C.; — 5) abwendig machen, Cig., C.; — o. se česa, sich von einer Sache trennen, ablassen, Cig., C., M.
  79. odstávljanje, n. das Weg-, Absetzen; — das Abspenen; prim. odstavljati.
  80. odstávljati, -am, vb. impf. ad odstaviti; 1) wegstellen, abstellen; lonce o.; — 2) absetzen, des Dienstes entlassen; — 3) abspenen; — krava odstavlja, die Kuh hat keine Milch mehr, Cig.; — 4) abwendig zu machen suchen: o. koga od ženitve, C.
  81. odstȃvljenčək, -čka, m. dem. odstavljenec, Mur., Cig.
  82. odstȃvljenčič, m. = odstavljenčək, vzhŠt.- C.
  83. odstȃvljenəc, -nca, m. das abgespente Kind, Mur., Jan.
  84. odstȃvljenik, m. = odstavljenec, C.
  85. odstavljìv, -íva, adj. = odstaven, Cig., Jan., C.
  86. odstòj, -stója, m. der Abstand, die Entfernung, DZ., Žnid.; osnovni o., der Fundamentalabstand, Cig. (T.).
  87. odstǫ́kati, -stǫ̑kam, -čem, vb. pf. 1) ächzend sich entfernen, Cig.; — 2) o. se, einen tiefen Seufzer thun: pil je eden požir, odstokal se, Jurč.
  88. odstòp, -stǫ́pa, m. 1) der Wegtritt, das Abtreten, Cig., Jan.; — die Ebbe, V.-Cig., Jan.; morski nastop in odstop, C.; — die Abweichung, die Declination, Cig.; — die Abschweifung: o. od glavne reči, Cig.; — der Abfall: o. od vere, Mur., Cig., Jan.; — der Rücktritt, die Resignation, Cig., Jan., nk.; — die Abstehung, die Entsagung, Cig., Jan.; o. od pravice, Cig.; — 2) die Abtretung, die Cession, Cig., Jan., DZ.; o. pravice, Cig.
  89. odstǫ́pati, -am, vb. impf. ad odstopiti; 1) wegtreten; — sich ablösen: kruhu skorja odstopa; — morje odstopa, es ist Ebbe, Cig.; — abschweifen, abweichen, Cig., Jan.; — abfallen, Cig., Jan.; — zurücktreten, Cig.; — 2) abtreten, cedieren: o. komu kaj.
  90. odstǫ̑pək, -pka, m. das Abtreten, Cig., Jan.; — die Abweichung, C.; — der Abfall, Jan., C.
  91. odstǫ́pən, -pna, adj. 1) Abtretungs-, Cessions-, Cig., Jan.; odstǫ̑pnọ pismo, Cig., DZ.; — 2) abtretbar, cessibel, Cig.
  92. odstǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. 1) wegtreten, beiseite treten, Cig., Jan.; — kruhu je skorja odstopila, die Brotrinde hat sich beim Backen von der Krume losgelöst; deska je odstopila, das Brett hat sich abgelöst, Z.; skala je odstopila, der Fels hat sich losgelöst, Cig.; — abschweifen, abweichen, Cig., Jan.; o. od poglavitne reči, od prave poti, od resnice, Cig.; — abfallen: o. od vere, od stranke, Mur., Cig., Jan.; — abstehen, zurücktreten, ablassen: o. od svojega namena, od tožbe, od svoje pravice; ne o. od česa, auf etwas bestehen, beharren, Cig.; — zurücktreten, abtreten (aus einem Dienste): ministri so odstopili, Cig., nk.; — 2) abtreten, cedieren; pravico, dolg komu o., Cig., Jan., nk.
  93. odstǫ̑pljenəc, -nca, m. der Abgetretene (cessus), Cig.
  94. odstopljénje, n. das Abtreten: odstopljenjè, der Abfall, ogr.- Valj. (Rad).
  95. odstǫ̑pnica, f. 1) die Abtrünnige, Cig.; — 2) = odstopno pismo, die Cession, DZ.; — 3) die Abtreterin, Jan. (H.).
  96. odstǫ̑pnik, m. 1) der Abtrünnige, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) der Cedent, Cig., Jan., DZ.
  97. odstopnína, f. das Reuegeld, Cig., DZ.
  98. odstopoję̑mnik, m. der Cessionär, DZ.
  99. odstǫ̑tək, -tka, m. das Procent, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  100. odstǫ̑tən, * -tna, adj. procentisch, Cig. (T.); Procentual-, Cig., Jan.

   18.501 18.601 18.701 18.801 18.901 19.001 19.101 19.201 19.301 19.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA