s (18.901-19.000)

18901. odpisávati, -am, vb. impf. = odpisovati, Z.
18902. odpı̑sək, -ska, m. = odpis 2), Cig., C., Dalm.- Valj. (Rad).
18903. odpískati, -skam, -ščem, vb. pf. aufhören eine Pfeife, Flöte o. dgl. zu spielen; godci so odpiskali.
18904. odpisováti, -ȗjem, vb. impf. ad odpisati; 1) abschreiben: o. davke, dolgove, Cig., nk.; — 2) schriftlich erwidern, antworten, Cig., Jan., nk.
18905. odpláziti se, -plȃzim se, vb. pf. davonschleichen, fortschleichen.
18906. odplę́sati, -šem, vb. pf. 1) tanzend sich entfernen; — 2) aufhören zu tanzen, austanzen.
18907. odplésti, -plétem, vb. pf. losflechten; — o. dolg, eine Schuld durch Flechten (Stricken) begleichen, Cig.
18908. odporljívost, f. die Widerstandskraft, Cig. (T.).
18909. odpórnost, f. die Widerstandsfähigkeit, h. t.- Cig. (T.), DZ.
18910. odposlánəc, -nca, m. der Abgesandte, der Delegierte, nk.
18911. odposlȃnstvọ, n. die Delegation, nk.
18912. odposláti, -pǫ́šljem, vb. pf. absenden, delegieren, expedieren, Mur., nk.; — detachieren, Jan. (H.).
18913. odposlȃtva, f. die Absendung, C.; die Sendung, DZ.
18914. odpóstiti, -pǫ́stim, vb. pf. durch Fasten abbüßen, Cig.
18915. odprȃskati, -am, vb. pf. durch Kratzen entfernen, wegkratzen.
18916. odprásniti, -prȃsnem, vb. pf. mit einem Zug wegkratzen, Z.
18917. odpravı̑teljstvọ, n. die Expedition, Jan. (H.).
18918. odprę́sti, -prę́dem, vb. pf. abspinnen: dolg o., Cig.
18919. odprisę́či se, -sę́žem se, vb. pf. sich losschwören, Svet. (Rok.); mit Eidschwur verleugnen; o. se komu: Peter se mu (Kristusu) je bil trikrat odprisegel, Ravn.
18920. odprostíti, -ím, vb. pf. = odpustiti, BlKr.- Svet. (Rok.); odprosti nam grehe, ogr.- C.
18921. odpȗst, m. 1) die Entlassung, der Abschied, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Urlaub, Cig., Jan., nk.; trden o., dauernde Beurlaubung, na trden o. dani vojaci, die dauernd Beurlaubten, Levst. (Nauk); — 3) die Erlassung ( z. B. einer Schuld), Cig., Jan., C.; der Nachlass ( merc.), Cig. (T.); — die Vergebung, Cig., Jan., C.
18922. odpȗstba, f. der Nachlass ( z. B. einer Steuer), C.
18923. odpȗstək, -stka, m. der Nachlass, Mur., Krelj- M.; die Vergebung, Cig., Jan.; za o. grehov prositi, Trub.; — der kirchliche Ablass; tudi: pl. odpustki; odpustke deliti; deležen biti odpustkov; — odpustkov komu prinesti z božje poti, jemandem ein Geschenk von einer Wallfahrt oder auch von einem Markte mitbringen; odpustki, kateri ga čakajo, rojijo mu kakor muhe po glavi, Str.
18924. odpústən, -stna, adj. 1) Entlassungs-: odpȗstnọ pismo, Cig.; — 2) den Urlaub betreffend, nk.; — 3) Ablass-: odpustno leto, Cig., C.; — 4) entlassbar, DZ.; — 5) lässlich, verzeihlich: odpustni greh, Cig.
18925. odpustíłən, -łna, adj. = odpusten, Enthebungs-, Jan. (H.).
18926. odpustílọ, n. = odpust 3), Jan. (H.).
18927. odpustı̑telj, m. der Vergeber: o. grehov, C.
18928. odpustíti, -ím, vb. pf. 1) weggehen lassen, entlassen, Cig.; rogatec odpusti pijane mušice, LjZv.; o. iz službe, DZ.; odpustili so ga s pohvalo iz cesarske vojske, Jurč.; — 2) beurlauben, Cig., nk.; — 3) nachlassen, nachsehen; dolg, kazen o.; verzeihen, vergeben; ne morem ti odpustiti, da si mi to storil; grehe o. komu; — 4) intr. nachgeben, nachlassen: vrv, veriga je odpustila, jvzhŠt.; mraz je odpustil, vzhŠt.- C.; led je odpustil, das Eis ist aufgethaut, C.
18929. odpustljìv, -iva, adj. = odpusten 5), Mur., Cig., Jan.; odpustljivi grehi, v cerkvenih knjigah.
18930. odpȗstnica, f. die Entlassungsurkunde, Jan. (H.).
18931. odpȗstnik, m. der Urlauber, Levst. (Nauk).
18932. odpustnína, f. das Erlassgeld, das für den Erlass einer Sache gezahlt wird, Cig.; — das Ablassgeld, Cig., Jan.
18933. odràs, -rása, m. ( nam. odrast), der Spross, die Pflanze, ogr.- Mik.
18934. odrȃsəłk, m., Rog.- Valj. (Rad) i. dr., pogl. odraslek.
18935. odrȃslək, -sləka, -səłka, m. der Spross, der Trieb, der Zweig, Meg., Dict.- Mik., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; od vej se manjši odrasleki na vse strani stegujejo, Pirc; kostni o., der Beinfortsatz, V.-Cig., Erj. (Som.); — der Ausläufer (eines Gebirges), Jan., Jes., Vod. (Izb. sp.); — šest poglavitnih evropskih jezikov ima vsak svoje odraselke, Vod. (Izb. sp.); — der Sprössling: vi odraselki in otroci pregrešnih ljudi, Jap. (Sv. p.).
18936. odráslost, f. die Mündigkeit, Cig.
18937. odrástati, -am, vb. impf. = odraščati, nk.
18938. odrȃstək, -stka, m. 1) der Spross, der Trieb, der Zweig, Cig., C.; novi odrastki na vinski trti, Dict.; — der Nebenast, Cig., Jan.; — der Knochenfortsatz, Cig. (T.), Erj. (Ž.); prečni o., der Querfortsatz, Erj. (Som.); jelenovi odrastki, die Zacken des Hirschgeweihes, C.; — 2) das Wachsthum, C.; der Wuchs: drevo ima lep o., der Baum hat einen schönen Wuchs, C.
18939. odrásti, -rástem, vb. pf. 1) entwachsen, Cig., Jan.; le tisti divjaki se v sklad cepijo, ki so drugemu cepljenju že odrasli, Pirc; šibi o., der Zuchtruthe entwachsen, Cig.; — 2) zur völligen Größe auswachsen, Mur., Cig., Jan.; — odrasel, erwachsen; odrasli mladenič, LjZv.; odrasel les, fähriges Holz, Cig.
18940. odrȃstlək, -təłka, m. = odraslek, Škrb.
18941. odrẹvenẹ́lost, f. die Erstarrung, die Starrheit, Cig.
18942. odrmástiti se, -ȃstim se, vb. pf. = odreti se, odreti si kožo, sich die Haut abschürfen, Trenta, Soča, Plužna- Erj. (Torb.).
18943. odrǫ́čnost, f. die Entlegenheit, die Unbequemlichkeit, Mur., Cig., Jan.
18944. odȓsati, -sam, vb. pf. abwetzen, Cig.
18945. odŕsniti, -dȓsnem, vb. pf. ritzen, Jan.; o. se, sich ritzen, Z.
18946. odrvenẹ́lost, f. = odrevenelost, die Erstarrung, Erj. (Som.); — der Starrkrampf, Cig. (T.).
18947. odsadíti, -ím, vb. pf. = odstaviti (otroka ali tele od sesca), Vas Krn- Erj. (Torb.).
18948. odsamsebe, adv., nam. sam od sebe, von selbst, aus freien Stücken, vzhŠt.- C.
18949. odsamsebič, adv. = odsamsebe, vzhŠt.- C.
18950. odsȃnkati se, -am se, vb. pf. = na saneh se odpeljati, Cig.
18951. odsę́bən, -bna, adj. 1) rechts gehend; odsę̑bni konj, C.; — 2) fremd, C.; — unwillkommen, C.; prim. odročen.
18952. odsę́biti, -im, vb. pf. trennen, Jan.; o. se, sich lostrennen, sich absondern, SlN.
18953. odsę̑bnica, f. die Retirade, C.; — der Leibstuhl, Jan., DZ.
18954. odsę̑bnji, adj. rechtsgehend: o. vol, C.; ǫ́dsebnji, SlGor.
18955. odsẹ̑čək, -čka, m. kar se odseka, das Abhäcksel, C.; das Abschnitzel, Cig.
18956. odsẹ́čən, -čna, adj. 1) odsẹ̑čni lok, der Stichbogen, der Segmentbogen, Cig. (T.); — 2) Sections-, nk.; prim. odsek 3).
18957. odsẹ́či, -sẹ́čem, vb. pf. 1) wegmähen, Cig.; — 2) odsečen, kurz angebunden, kratkih in ujedljivih besedi, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 3) = odsekati, Jsvkr.
18958. odsẹ̑čnica, f. črta o., die Sectionslinie ( math.), Cig. (T.).
18959. odsẹ́dati, -am, vb. impf. ad odsesti; 1) vom Sitz steigen, absitzen, Cig., Jan., SlN.- C.; — 2) o. se, gut vonstatten gehen, einen guten Fortgang nehmen, Cig., Jan., M., C.; delo se odseda, Kr.; kako se ti bo to kaj odsedalo? Nov.; schnell zurückgelegt werden, pot se ji je odsedala, da je bilo kaj, LjZv.
18960. odsẹ́dən, -dna, adj. kar se odseda, schnell fortschreitend, ausgiebig, M.; odsedno delo, C.; delo ni odsedno, die Arbeit geht nicht vom Fleck, Cig.
18961. odsẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durch Sitzen abbüßen, absitzen: kazen o., Cig., DZ.; ječo o., C.; — 2) aufhören zu brüten, Cig.
18962. odsẹdẹ́vati, -am, vb. impf. ad odsedeti: absitzen: o. kazen, DZ.
18963. odsedláti, -ȃm, vb. pf. absatteln: o. konja, Mur., Cig.
18964. odsedlováti, -ȗjem, vb. impf. absatteln, Cig.
18965. odsẹhdȏb, adv. = odsehmal, Z.
18966. odsẹhmȃł, adv. = odsihmal, von nun an.
18967. odsəhníti, -sáhnem, vb. pf. abdorren.
18968. odsẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. das Säen vollenden, M.
18969. odsẹ̀k, -sẹ́ka, m. 1) das Abhauen, das Abhacken, Cig.; — die Section ( math.), Cig. (T.); — 2) das Abgehackte: der Abschnitt, das Segment ( math.), Cig. (T.), C., Cel. (Geom.); — 3) die Section (eine Unterabtheilung eines Ausschusses), Cig., nk.; odbor je izvolil odseke, nk.
18970. odsẹ́kati, -sẹ̑kam, vb. pf. abhacken, abhauen; o. komu glavo; psu rep o.; vejo o.; kos železa o.; — o. se = odrezati se, frisch antworten, sich auszeichnen, Z.
18971. odsẹkávati, -am, vb. impf. = odsekovati.
18972. odsẹkovȃnje, n. das Abhacken, das Abhauen.
18973. odsẹkováti, -ȗjem, vb. impf. ad odsekati; abhacken, abhauen.
18974. odsẹ́kovəc, -vca, m. das Mitglied einer Section, C.
18975. odsẹ́kovən, -vna, adj. Sections-: odsekovni kolegij, das Sectionscollegium, DZ.
18976. odséliti se, -sę́lim se, vb. pf. wegsiedeln, auswandern, C., Let.; ausziehen, Jan.
18977. odseljeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ad odseliti se; wegsiedeln, Z.
18978. odsę̑łnik, m. der Auswanderer, Jan. (H.).
18979. odsẹnčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad odsenčiti, Jan.
18980. odsẹ́nčiti, -sẹ̑nčim, vb. pf. nuancieren, Jan.; (po rus. ottênitь).
18981. odsənjmováti, -ȗjem, vb. pf. aufhören zu markten, ausmarkten, (odsejm-) Cig.
18982. odsəsáti, -ȃm, vb. pf. wegsaugen, Cig.
18983. odsẹ́sti, -sę̑dem, vb. pf. absitzen, absteigen, Cig., Jan., nk.
18984. odsẹ̀v, -sẹ́va, m. der Widerschein, der Reflex, der Abglanz, Cig. (T.), C., nk.
18985. odsẹválọ, n. das Reflexionsinstrument, Cig. (T.).
18986. odsẹ́vanje, n. die Reflexion des Lichtes.
18987. 1. odsẹ́vati, -am, vb. impf. ad odsijati; widerstrahlen, reflectiert werden, Jan., Cig. (T.), C., Mik., nk.; od stene odseva, Kr.; (= o. se, Vrt.).
18988. 2. odsẹ́vati, -am, vb. impf. ad odsejati; daran sein, das Säen zu vollenden, M.
18989. odsẹ́vən, -vna, adj. Reflexions-: odsẹ̑vni kot, odsevna svetloba, Cig. (T.).
18990. odsíčati, -ím, vb. pf. sich zischend entfernen, Cig.
18991. odsihčas, adv. = odsihdob, C.
18992. odsihdȏb, adv. = odsehdob, von nun an.
18993. odsihmȃł, adv. = odsehmal, von nun an.
18994. odsı̑j, m. der Widerschein, der Reflex, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
18995. odsijáti, -sı̑jem, vb. pf. zu widerstrahlen anfangen, reflectiert werden, Cig. (T.).
18996. odsíkniti, -sı̑knem, vb. pf. wegspritzen, Cig.
18997. odsípati, -sı̑pam, -pljem, vb. impf. ad odsuti; wegschütten (von trockenen Dingen), Mur., Cig.; ( vb. pf. = odsuti, Št.).
18998. odsipávati, -am, vb. impf. = odsipati; wegschütten (von trockenen Dingen), Mur.
18999. odskákati, -kam, -čem, I. vb. pf. springend sich entfernen, davonspringen; — II. odskȃkati, -am, vb. impf. ad odskočiti, M.
19000. odskakávati, -am, vb. impf. = odskakovati, Jan. (H.).

   18.401 18.501 18.601 18.701 18.801 18.901 19.001 19.101 19.201 19.301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani