Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (18.739-18.838)

  1. obvę́znost, f. die Verbindlichkeit, DZ., Nov.
  2. obvídnost, f. die Perspective, Pot.- Cig., Jan.
  3. obvisẹ́ti, -ím, vb. pf. hängen bleiben; oko na čem obvisi, das Auge bleibt an einem Gegenstande haften, LjZv.; — tudi: obvísẹti, (kar se nav. izgovarja: obvisiti), -vı̑sim, jvzhŠt.
  4. obvrstíti se, -ím se, vb. pf. nach einander an die Reihe kommen, LjZv.
  5. obzę̑məljski, adj. obzemeljsko morje = vesoljno m., das Weltmeer, Jes.
  6. óclast, adj. = oclen, Mur.
  7. ocvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. abblühen, Mur., Cig., Jan.; — nam. odcvesti.
  8. ocvẹtávati se, -am se, vb. impf. = ocvetati, C.
  9. očȃnstvọ, n. 1) das väterliche Erbe, Meg., Dalm.; — 2) das Vaterland, Trub.- Mik.
  10. očȃstvọ, n. 1) das väterliche Erbe, Dict., Kras- Cig., Jan.; očastvo prevzeti, nach dem Vater den Grund übernehmen, Dol.; o. gre od kraja v kraj, die Erbschaft versplittert sich, Cig.; — po očastvu, durch Erbschaft, Vrtov. (Vin.); — 2) das Vaterland, Mur.
  11. očeljustáti, -ȃm, vb. pf. o. koga, von jemandem etwas klatschen, Cig.
  12. očę̑sast, adj. augenförmig, Cig.
  13. očésati, -čę́šem, vb. pf. 1) ringsum abreißen: veje z drevesa, drevo o., Habd., Z.; — 2) auskämmen, ausstriegeln, Cig.
  14. očę̑sce, n. dem. oko; 1) das Äuglein; očesca, die Nebenaugen der Insecten, Cig. (T.); — 2) das Rebenauge, Pohl. (Km.); — 3) cinovo o., der Zinntropfen, DZ.
  15. očę̑sən, -sna, adj. Augen-; očesna bolezen, die Augenkrankheit; očesna leča, die Augenlinse, Cig. (T.).
  16. očę́siti, -ę̑sim, vb. impf. = očiti, C.
  17. očę̑ski, m. pl. kar pri česanju odpade, der Striegelmist ( z. B. die ausgestriegelten Pferdehaare), C.
  18. očesnáti, -ȃm, vb. pf. mit Knoblauch würzen, Cig.
  19. očę̑snik, m. der Augenzahn, C.
  20. očetı̑nstvọ, n. das väterliche Erbe, Cig.
  21. očetnı̑nski, adj. vaterländisch, heimatlich, Cig.
  22. očetomǫ̑rski, adj. vatermörderisch, Cig., nk.
  23. očetomǫ̑rstvọ, n. der Vatermord, Cig., Jan., nk.
  24. očę́tovski, adj. väterlich; očetovska ljubezen; po očetovsko skrbeti za koga, sich jemandes väterlich annehmen.
  25. očę́tovstvọ, n. die Vaterschaft, Cig., Jan.
  26. očę̑tstvọ, n. 1) die Vaterschaft, (očestvo) Cig.; — 2) = domovina, (očestvo) Cig., Valj. (Rad).
  27. óčevski, adj. = očetovski, V.-Cig.
  28. óčevstvọ, n. 1) die Vaterschaft, C.; — 2) das väterliche Erbe, C.; — 3) das Vaterland, C.
  29. očimáti se, -ȃm se, vb. pf. obrasti se z volno ali dlako: ovca je očimana, ako se je po strižnji obrastla, mladenič se je očimal, ako mu prvi puh osuje brado ( prim. laško: cimare, Tuchwolle scheren), Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.).
  30. ǫ́čimski, adj. stiefväterlich.
  31. očı̑nski, adj. väterlich, Habd.- Mik., Mur., Cig., ogr.- M.
  32. očı̑nstvọ, n. 1) das väterliche Erbe, Alas., Cig., Jan., Dalm.- M., Svet. (Rok.); cesarsko o., die Cameralgüter, C.; — 2) = očetovstvo, die Vaterschaft, Cig., Jan., C.
  33. očìst, -čísta, m. der Ziest (stachys recta), po kočevsko: das Lauterkraut, Mik. (V. Gr. II. 12.); — das Gliedkraut (sideritis montana), Cig., Medv. (Rok.); eine Art Ehrenpreis (veronica), Josch.
  34. očı̑sta, f. = očistba, Jan.
  35. očı̑stba, f. die Reinigung, V.-Cig.
  36. očı̑stək, -stka, m. = obračun, die Abrechnung, DZ.
  37. očístən, -stna, adj. Reinigungs-: očı̑stni dar, das Reinigungsopfer, Cig.
  38. očistíłən, -łna, adj. Reinigungs-, DZ.
  39. očistíšče, n. das Fegefeuer, C.
  40. očistı̑təv, -tve, f. die Reinigung, die Purification, Jan.
  41. očístiti, -čı̑stim, vb. pf. reinigen; o. kaj česa; madežev o., entflecken; — purgieren, laxieren, Cig.; — läutern: o. zlato, Cig.; raffinieren, Cig., Jan.; — dušo o., die Seele entsündigen, Cig.; o. od pregrehe, Ravn.- Mik.; — o. se, sich rechtfertigen, Cig., Jan.
  42. očítnost, f. 1) die Stattlichkeit, Gor.; — 2) die Oeffentlichkeit; — 3) die Augenscheinlichkeit, die Unverkennbarkeit, die Evidenz; — 4) die Offenheit, Kr.
  43. očitosŕčən, -čna, adj. = odkritosrčen, Vrtov. (Vin.).
  44. očı̑tost, f. 1) die Oeffentlichkeit, Cig., C.; — 2) die Augenscheinlichkeit, Cig.; — 3) die Offenheit, Let.
  45. očivẹ̑st, adj. 1) offenbar, Habd.- Mik.; — 2) očivesto, frei, offen, C.
  46. očivẹ́stən, -stna, adj. 1) augenscheinlich, offenbar, zweifellos, C., ogr.- Mik., BlKr.; — 2) aufrichtig, Mur.
  47. ǫ̑čivẹ́stiti, -vẹ̑stim, vb. impf. offenbar machen, C.; beurkunden, zeigen, C.
  48. očivẹ́stnost, f. die Augenscheinlichkeit, C.
  49. očivídnost, f. die Augenscheinlichkeit, Cig. (T.), nk.
  50. očȓnkast, adj. etwas schwärzlich: očrnkasto oblačilo, C.
  51. očȓnkljast, adj. etwas schwärzlich, Dict.
  52. očrstvẹ́ti, -ím, vb. pf. frisch werden, Mur.; očrstvel, aufgefrischt, C.
  53. očŕstviti, -im, vb. pf. auffrischen, Mur.
  54. očrstvováti, -ȗjem, vb. impf. auffrischen, Jan.
  55. očvrstẹ́ti, -ím, vb. pf. frisch werden, Jan. (H.).
  56. očvrstíti, -ím, vb. pf. erfrischen, erquicken, Cig. (T.).
  57. odáti se, -dám se, vb. pf. zu seinem Nachtheil geben, BlKr.- M.
  58. odbijáłnost, f. die Zurückstoßungskraft, Cig.
  59. odblẹ̀sk, -blẹ́ska, m. der Widerschimmer, Cig.
  60. odbojı̑tost, f. die Abstoßungskraft, h. t.- Cig. (T.).
  61. odbójnost, f. die Abstoßungskraft, Cig. (T.), C.; die Zurückstoßungskraft, die Repulsivkraft, Cig., Jan.
  62. odbǫ̑rski, adj. den Ausschuss betreffend, Ausschuss-: odborske seje, Ausschusssitzungen, nk.
  63. odbǫ̑rstvọ, n. = odborništvo, nk.
  64. odbrísati, -brı̑šem, vb. pf. wegwischen, Cig.; od kakega števila številko o., Z.
  65. odbȓskati, -am, vb. pf. wegscharren.
  66. odbrúsiti, -im, vb. pf. wegschleifen, wegwetzen.
  67. odcẹ́pljenost, f. die Sonderstellung, Jan. (H.).
  68. odcvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. aufhören zu blühen, abblühen; črešnje so že odcvele.
  69. odčésati, -čę́šem, vb. pf. wegkämmen, Cig.
  70. odčésniti, -čę̑snem, vb. pf. wegreißen; o. vejico od drevesa, tresko od polena, kos obleke.
  71. odčesováti, -ȗjem, vb. impf. ad odčesniti.
  72. odčístiti, -čı̑stim, vb. pf. s čiščenjem odpraviti, wegputzen: starejša poštna znamenja od prateža o., DZ.
  73. oddaljénost, f. das Entferntsein, die Entlegenheit, Cig., Jan., nk.; — die Entfernung, der Abstand, Jan., nk.
  74. oddesetíniti, -ı̑nim, vb. pf. o. koga, jemanden durch Entrichtung des Zehents befriedigen, ihn abzehenten, Cig.
  75. oddółbsti, -dółbem, vb. pf. durch Meißeln entfernen, abmeißeln, Cig.
  76. oddrástiti, -im, vb. pf. davonhetzen, Cig.
  77. oddŕsniti, -dȓsnem, vb. pf. etwas weggleiten machen: vrata o., Gor.; — lina se oddrsne, der Schieber am Fenster gleitet weg, Zora.
  78. odẹ̑jast, adj. deckenartig: odejasti oblak, die Deckenwolke, UčT.
  79. odesetíniti, -ı̑nim, vb. pf. desetini podvreči, abzehenten, Mur.
  80. odəskáti, -ȃm, vb. pf. mit Brettern belegen, verbrettern, verbohlen, Cig.
  81. odglàs, -glása, m. 1) der Wiederhall, Mur., Cig., ZgD.; — 2) die Resonanz, Cig.; o. dajati, resonieren, Cig. (T.).
  82. odglasíti, -ím, vb. pf. einen Laut erwidern, Cig.; o. se, wiederhallen, Cig.
  83. odgnojíti se, -ím se, vb. pf. durch Eiterung sich loslösen: odgnojil se mi je nohet, Cig.
  84. odgojeznȃnstvọ, n. die Pädagogik, UčT.
  85. odgojı̑teljski, adj. die Erzieher betreffend, Erzieher-, Erziehungs-, Jan., nk.
  86. odgojı̑teljstvọ, n. das Erzieherthum, das Erziehungswesen, Jan., nk.
  87. odgǫ̑jstvọ, n. das Erziehungswesen, das Erziehungsfach, Cig.
  88. odgǫ̑nski, adj. Schub-, Nov.- C., DZ., DZkr.; odgonska postaja, die Schubstation, Levst. (Nauk).
  89. odgǫ̑nstvọ, n. das Schubwesen, Nov.- C., Levst. (Nauk), DZ.
  90. odgospodáriti, -ȃrim, vb. pf. abwirtschaften, abhausen.
  91. odgospodínjiti, -ı̑njim, vb. pf. abwirtschaften (von einer Frau), Cig.
  92. odgǫ́sti, -gǫ́dem, vb. pf. aufhören zu geigen; aufhören zu musicieren; godci so že odgodli.
  93. odgovǫ́rnost, f. die Verantwortlichkeit, Cig., Jan., nk.; ob svoji odgovornosti, unter eigener Verantwortung, Levst. (Nauk).
  94. odgrébsti, -grébem, vb. pf. wegscharren; — durch Scharren öffnen; o. krompirjev grob.
  95. odgrísti, -grízem, vb. pf. durch Beißen loslösen, abbeißen.
  96. odgubíti se, -ím se, vb. pf. von einem Ganzen sich trennen und verloren gehen: krava se je od črede odgubila, C.
  97. odhrę́stniti, -hrę̑stnem, vb. pf. mit knisterndem Geräusch abbrechen: vejo o., LjZv.
  98. odhŕkati se, -hȓkam, -čem se, vb. pf. sich mit Erfolg räuspern, Cig.; debelo se o., LjZv.
  99. ǫ́dičast, adj. angelförmig, (vod-) Cig., (ud-) Jan.
  100. odjenljívost, f. die Nachgiebigkeit, Mur., Cig.

   18.239 18.339 18.439 18.539 18.639 18.739 18.839 18.939 19.039 19.139  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA