Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (18.701-18.800)

  1. obstrúgati, -am, vb. pf. ringsum behobeln, Z.
  2. obstrúpiti, -strȗpim, vb. pf. = ostrupiti, vergiften, Meg., Trub.
  3. obsúniti se, -sȗnem se, vb. pf. sich überessen, C.
  4. obsúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. 1) herumschütten (von trockenen Dingen); — umschütten: s prahom o. kaj, Cig.; — in Menge umgeben, umringen, Cig., Jan.; sršeni so ga obsuli, Z.; množica hišo obsuje, Ravn.; Devetkrat veča množ'ca jih obsuje, Preš.; Z veseljem ga sprejme in obspe ljudstvo, Cv.; = o. se: vsa druhal se ga obsuje, Ravn.; — 2) überschütten, Mur., Cig.; s kamenjem o., steinigen, Meg.; — überhäufen ( z. B. mit Geschäften, mit Vorwürfen), Cig., Jan.; z dobrotami o., Cig., Ravn.
  5. obsvẹčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad obsvetiti; beleuchten, SlN.
  6. obsvẹ̀t, -svẹ́ta, m. die Umscheinung, Cig.
  7. obsvẹ́titi, -im, vb. pf. 1) umscheinen, umglänzen, Dict., Cig.; — 2) bestrahlen, bescheinen, beglänzen, Cig.; bodi taisti dan teman, obena svetloba ga ne obsveti! Dalm.; — beleuchten ( fig.), M., SlN.- C.
  8. obsvẹtlíti, -ím, vb. pf. beglänzen, Cig.
  9. obsvójən, -jna, adj. für sich bestehend, C.
  10. obsvojíti, -ím, vb. pf. 1) = osvojiti, Z.; — 2) o. se, sich erkennen, M.; obsvojimo se = spoznamo, da smo si svoji, C.; — 3) o. se, sich erkenntlich zeigen, C.
  11. obšestíliti, -ı̑lim, vb. pf. abzirkeln, Jan.
  12. obšírnost, f. großer Umfang, große Ausdehnung, Cig., C., nk.; die Ausführlichkeit, die Weitschweifigkeit, Cig., Jan., nk.
  13. obtésati, -tę́šem, vb. pf. bezimmern, behauen, schlichten; obtesan les; — o. človeka, abhobeln ( fig.), Cig.
  14. obtesávati, -am, vb. impf. ad obtesati; abzimmern, behauen, schlichten; — človeka o., Cig.
  15. obtẹsníti, -ním, vb. pf. beklemmen, Zora.
  16. obtẹsnjénost, f. die Beklemmung, Zora.
  17. obtesováti, -ȗjem, vb. impf. ad obtesati; = obtesavati.
  18. obtı̑sk, m. die Wunde, die Schwiele vom Druck, C.
  19. obtmíčati se, -am se, vb. pf. sich verdunkeln, C.
  20. obtrę́sati, -am, vb. impf. ad obtresti, Cig.
  21. obtrę́sti, -trę́sem, vb. pf. 1) potresti okoli česa, umstreuen, Cig.; — 2) = otresti, vollends abbeuteln, abschütteln: o. drevo.
  22. obupljívost, f. die Verzagtheit, Cig., Jan.
  23. obȗpnost, f. die Trostlosigkeit, der Zustand der Verzweiflung, die Verzagtheit, Cig., Jan.
  24. obúsnjati, -am, vb. pf. mit Lederwerk versehen, verledern, V.-Cig.
  25. obustȃva, f. die Einstellung, die Sistierung, Jan., SlN.- C.; o. sklepov, DZ.
  26. obustáviti, -stȃvim, vb. pf. einstellen, hemmen, sistieren, Jan., nk.
  27. obustávljati, -am, vb. impf. ad obustaviti, nk.
  28. obȗstje, n. 1) der Mundsaum, Cig. (T.); — 2) das Mündungsgebiet, Cig. (T.), Jes.
  29. obvȃrstvọ, n. = varstvo, der Schutz, Mur.
  30. obvásən, -sna, adj. ums Dorf gelegen, (obvesen) C.
  31. obveselı̑telj, m. der Erfreuer, der Tröster, ogr.- Valj. (Rad), Raič ( Nkol.).
  32. obveselíti, -ím, vb. pf. erfreuen, Mur., Cig., ogr.- C.; o. se, = razveseliti se, Trub., Kast.; kmetje se jih niso obveselili, LjZv.; obveselil se je vesoljni svet, Cv.
  33. obveseljìv, -íva, adj. erfreuend, erfreulich, Mur.; mili, dobrotljivi, obveseljivi, kakor solnce, Ravn.
  34. obvesláti, -ȃm, vb. pf. umrudern, Jan.
  35. obvẹstílọ, n. die Benachrichtigung, die Verständigung, nk.
  36. obvẹstíti, -ím, vb. pf. benachrichtigen, nk.; — prim. hs. obavijestiti.
  37. obvę́zanost, f. der Zustand, da man verbunden ist, etwas zu thun, die Verpflichtung, nk.
  38. obvezljívost, f. die Verbindlichkeit, Mur.; — die Obliegenheit, die Verpflichtung, DZ., Levst. (Cest.).
  39. obvę́znost, f. die Verbindlichkeit, DZ., Nov.
  40. obvídnost, f. die Perspective, Pot.- Cig., Jan.
  41. obvisẹ́ti, -ím, vb. pf. hängen bleiben; oko na čem obvisi, das Auge bleibt an einem Gegenstande haften, LjZv.; — tudi: obvísẹti, (kar se nav. izgovarja: obvisiti), -vı̑sim, jvzhŠt.
  42. obvrstíti se, -ím se, vb. pf. nach einander an die Reihe kommen, LjZv.
  43. obzę̑məljski, adj. obzemeljsko morje = vesoljno m., das Weltmeer, Jes.
  44. óclast, adj. = oclen, Mur.
  45. ocvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. abblühen, Mur., Cig., Jan.; — nam. odcvesti.
  46. ocvẹtávati se, -am se, vb. impf. = ocvetati, C.
  47. očȃnstvọ, n. 1) das väterliche Erbe, Meg., Dalm.; — 2) das Vaterland, Trub.- Mik.
  48. očȃstvọ, n. 1) das väterliche Erbe, Dict., Kras- Cig., Jan.; očastvo prevzeti, nach dem Vater den Grund übernehmen, Dol.; o. gre od kraja v kraj, die Erbschaft versplittert sich, Cig.; — po očastvu, durch Erbschaft, Vrtov. (Vin.); — 2) das Vaterland, Mur.
  49. očeljustáti, -ȃm, vb. pf. o. koga, von jemandem etwas klatschen, Cig.
  50. očę̑sast, adj. augenförmig, Cig.
  51. očésati, -čę́šem, vb. pf. 1) ringsum abreißen: veje z drevesa, drevo o., Habd., Z.; — 2) auskämmen, ausstriegeln, Cig.
  52. očę̑sce, n. dem. oko; 1) das Äuglein; očesca, die Nebenaugen der Insecten, Cig. (T.); — 2) das Rebenauge, Pohl. (Km.); — 3) cinovo o., der Zinntropfen, DZ.
  53. očę̑sən, -sna, adj. Augen-; očesna bolezen, die Augenkrankheit; očesna leča, die Augenlinse, Cig. (T.).
  54. očę́siti, -ę̑sim, vb. impf. = očiti, C.
  55. očę̑ski, m. pl. kar pri česanju odpade, der Striegelmist ( z. B. die ausgestriegelten Pferdehaare), C.
  56. očesnáti, -ȃm, vb. pf. mit Knoblauch würzen, Cig.
  57. očę̑snik, m. der Augenzahn, C.
  58. očetı̑nstvọ, n. das väterliche Erbe, Cig.
  59. očetnı̑nski, adj. vaterländisch, heimatlich, Cig.
  60. očetomǫ̑rski, adj. vatermörderisch, Cig., nk.
  61. očetomǫ̑rstvọ, n. der Vatermord, Cig., Jan., nk.
  62. očę́tovski, adj. väterlich; očetovska ljubezen; po očetovsko skrbeti za koga, sich jemandes väterlich annehmen.
  63. očę́tovstvọ, n. die Vaterschaft, Cig., Jan.
  64. očę̑tstvọ, n. 1) die Vaterschaft, (očestvo) Cig.; — 2) = domovina, (očestvo) Cig., Valj. (Rad).
  65. óčevski, adj. = očetovski, V.-Cig.
  66. óčevstvọ, n. 1) die Vaterschaft, C.; — 2) das väterliche Erbe, C.; — 3) das Vaterland, C.
  67. očimáti se, -ȃm se, vb. pf. obrasti se z volno ali dlako: ovca je očimana, ako se je po strižnji obrastla, mladenič se je očimal, ako mu prvi puh osuje brado ( prim. laško: cimare, Tuchwolle scheren), Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.).
  68. ǫ́čimski, adj. stiefväterlich.
  69. očı̑nski, adj. väterlich, Habd.- Mik., Mur., Cig., ogr.- M.
  70. očı̑nstvọ, n. 1) das väterliche Erbe, Alas., Cig., Jan., Dalm.- M., Svet. (Rok.); cesarsko o., die Cameralgüter, C.; — 2) = očetovstvo, die Vaterschaft, Cig., Jan., C.
  71. očìst, -čísta, m. der Ziest (stachys recta), po kočevsko: das Lauterkraut, Mik. (V. Gr. II. 12.); — das Gliedkraut (sideritis montana), Cig., Medv. (Rok.); eine Art Ehrenpreis (veronica), Josch.
  72. očı̑sta, f. = očistba, Jan.
  73. očı̑stba, f. die Reinigung, V.-Cig.
  74. očı̑stək, -stka, m. = obračun, die Abrechnung, DZ.
  75. očístən, -stna, adj. Reinigungs-: očı̑stni dar, das Reinigungsopfer, Cig.
  76. očistíłən, -łna, adj. Reinigungs-, DZ.
  77. očistíšče, n. das Fegefeuer, C.
  78. očistı̑təv, -tve, f. die Reinigung, die Purification, Jan.
  79. očístiti, -čı̑stim, vb. pf. reinigen; o. kaj česa; madežev o., entflecken; — purgieren, laxieren, Cig.; — läutern: o. zlato, Cig.; raffinieren, Cig., Jan.; — dušo o., die Seele entsündigen, Cig.; o. od pregrehe, Ravn.- Mik.; — o. se, sich rechtfertigen, Cig., Jan.
  80. očítnost, f. 1) die Stattlichkeit, Gor.; — 2) die Oeffentlichkeit; — 3) die Augenscheinlichkeit, die Unverkennbarkeit, die Evidenz; — 4) die Offenheit, Kr.
  81. očitosŕčən, -čna, adj. = odkritosrčen, Vrtov. (Vin.).
  82. očı̑tost, f. 1) die Oeffentlichkeit, Cig., C.; — 2) die Augenscheinlichkeit, Cig.; — 3) die Offenheit, Let.
  83. očivẹ̑st, adj. 1) offenbar, Habd.- Mik.; — 2) očivesto, frei, offen, C.
  84. očivẹ́stən, -stna, adj. 1) augenscheinlich, offenbar, zweifellos, C., ogr.- Mik., BlKr.; — 2) aufrichtig, Mur.
  85. ǫ̑čivẹ́stiti, -vẹ̑stim, vb. impf. offenbar machen, C.; beurkunden, zeigen, C.
  86. očivẹ́stnost, f. die Augenscheinlichkeit, C.
  87. očivídnost, f. die Augenscheinlichkeit, Cig. (T.), nk.
  88. očȓnkast, adj. etwas schwärzlich: očrnkasto oblačilo, C.
  89. očȓnkljast, adj. etwas schwärzlich, Dict.
  90. očrstvẹ́ti, -ím, vb. pf. frisch werden, Mur.; očrstvel, aufgefrischt, C.
  91. očŕstviti, -im, vb. pf. auffrischen, Mur.
  92. očrstvováti, -ȗjem, vb. impf. auffrischen, Jan.
  93. očvrstẹ́ti, -ím, vb. pf. frisch werden, Jan. (H.).
  94. očvrstíti, -ím, vb. pf. erfrischen, erquicken, Cig. (T.).
  95. odáti se, -dám se, vb. pf. zu seinem Nachtheil geben, BlKr.- M.
  96. odbijáłnost, f. die Zurückstoßungskraft, Cig.
  97. odblẹ̀sk, -blẹ́ska, m. der Widerschimmer, Cig.
  98. odbojı̑tost, f. die Abstoßungskraft, h. t.- Cig. (T.).
  99. odbójnost, f. die Abstoßungskraft, Cig. (T.), C.; die Zurückstoßungskraft, die Repulsivkraft, Cig., Jan.
  100. odbǫ̑rski, adj. den Ausschuss betreffend, Ausschuss-: odborske seje, Ausschusssitzungen, nk.

   18.201 18.301 18.401 18.501 18.601 18.701 18.801 18.901 19.001 19.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA