Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (18.301-18.400)

  1. obẹsı̑łnik, m. der Kleiderstock, DZ.; der Kleiderrechen, Jan., DZ.; — kljuka, na katero se kaj obeša, der Hängehaken, C.
  2. obẹsílọ, n. das Gehänge, DZ.
  3. obẹ́siti, -ẹ̑sim, vb. pf. hängen, aufhängen; na veter o. kaj; perilo o.; — na kljuko (kol) o., auf den Nagel hängen ( fig.), Cig.; o. koga, jemanden hängen, aufknüpfen; o. se, sich erhenken; naj se pes obesi! hol' es der Henker! es koste, was es wolle! — stare cape na-se o., sich mit alten Lumpen behängen, Cig.; o. se komu za pod pazduho, sich jemandem einhängen, Jurč.; o. se na koga, sich an jemanden hängen ( fig.); o kresi se dan obesi, t. j. dan se začne krčiti, Npreg.- Jan. (Slovn.); glavo o., den Kopf hängen lassen.
  4. obẹsnẹ́ti, -ím, vb. pf. in Wuth gerathen, Bes.
  5. obẹ̑snica, f. das Anlege-, Vorlegeschloss, Jan., DZ.
  6. obẹ̑st, f. = objest, Cig., Jan., C., Valj. (Rad).
  7. obẹ́stən, -stna, adj. = objesten, C., Erj. (Izb. sp.).
  8. obestràn, -strána, adj. = obojestran, Jan. (H.).
  9. obẹ́tavnost, f. die Geneigtheit, Versprechungen zu machen, M.
  10. obẹ́tnost, f. die Geneigtheit, oft und viel zu versprechen, Mur.
  11. obę́zanost, f. = obvezanost, die Verbindlichkeit, Cig. (T.).
  12. obgrébsti, -grébem, vb. pf. = ogrebsti, Jan. (H.).
  13. obgrísti, -grízem, vb. pf. benagen.
  14. obı̑łnost, f. die Reichlichkeit, die Fülle, der Ueberfluss, die Reichhaltigkeit; iz obilnosti srca usta govore, wovon das Herz voll ist, davon geht der Mund über, Mur., Cig., Jap.- Valj. (Rad); dobro je, če se ob obilnosti kaj za prihodne potrebe dene na stran, Ravn.- Valj. (Rad).
  15. obı̑łstvọ, n. = obilnost, Mur., Cig., Jan.; obilstvo tečne klaje, Vrtov. (Km. k.).
  16. obı̑sk, m. der Besuch, Mur., Cig., Jan., nk.
  17. obiskáłən, -łna, adj. Besuchs-: obiskȃłni listič = vizitnica, die Visitkarte, Cig.
  18. obiskȃłnica, f. = vizitnica, die Visitkarte, Cig., C.
  19. obískanje, n. der Besuch, Cig., Jan.
  20. obískati, (-iskáti), -ščem, vb. pf. bei jemandem einen Besuch machen, besuchen: o. koga, — po nem.
  21. obiskȃva, f. = obiskovanje, C.
  22. obiskávati, -am, vb. impf. = obiskovati, Mur.
  23. obiskovȃnje, n. das Besuchen, der Besuch oder die Besuche.
  24. obiskováti, -ȗjem, vb. impf. Besuche machen, besuchen; frequentieren, Cig., Jan.
  25. obiskovȃvəc, -vca, m. der Besucher, Cig., Jan., nk.
  26. obiskovȃvka, f. die Besucherin, Z., nk.
  27. obísniti, -ı̑snem, vb. pf., nam. obvisniti, hängen bleiben, ogr.- Mik., C.
  28. obı̑st, f. die Niere; pl. obisti, die Nieren; obisti so se mu vnele, er hat die Nierenentzündung, Cig.; pasja obist! (kletvica), Dol.- Levst. (Rok.).
  29. obı̑stən, -tna, adj. Nieren-: obistna pečenka, der Nierenbraten.
  30. obistiníti, -ím, vb. pf. = uresničiti, bewahrheiten, Cig. (T.), nk.
  31. obı̑stje, n. coll. = obisti, kajk.- Valj. (Rad).
  32. obíteljski, adj. Familien-, nk.
  33. objágnjiti se, -im se, vb. pf. gebären (o ovci), Burg. (Rok.).
  34. objasnílọ, n. die Erläuterung, Cig. (T.).
  35. objasníti, -ním, vb. pf. 1) heiter machen, Cig., Jan., M.; — 2) erläutern, Cig. (T.); ( hs., rus.).
  36. objasnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad objasniti; 1) aufheitern, Glas.; — 2) erläutern, Cig. (T.); tudi: objašnjevati.
  37. objẹ́dnost, f. = objestnost, frecher Muthwille: iz objednosti, Dalm.; die Ausgelassenheit, Krelj.
  38. objektīvnost, f. stvarnost, nepristranstvo, die Objectivität, Jan., Cig. (T.), nk.
  39. objẹ̑st, f. der Muthwille, der Uebermuth, die Ausgelassenheit, die Frechheit, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; norčaste iz objesti govoriti, Kast. (N. c.).
  40. objẹ́stən, -stna, adj. muthwillig, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Ip.- Mik.; brcate, kakor objestni telci, Dalm.; o. je, der Kitzel sticht ihn, Cig.; frech, C., Mik.; objestno se smejati, Jsvkr.; ausgelassen, wohllüstig, Alas.; objestni in sramotni ljudje, Krelj; ( " eig. voll angegessen", Mik. (V. Gr. I. 344.)).
  41. objẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. 1) abessen, abfressen; gosenice so zelje objedle; — abspülen: voda je breg objedla, Cig.; — wund reiben: črevelj me je objedel, C., Z.; — o. koga, jemanden beschmausen, sein Vermögen abschmausen oder aufzehren: bogatina o., Cig.; — 2) o. se, sich überessen, C.; veliko njih se je do smrti objedlo, Dalm.; o. se česa, Z.; — vom Wohlleben übermüthig werden, Z.
  42. objẹ̑stnež, m. der Muthwillige, der Uebermüthige, Cig.
  43. objẹ́stnost, f. der Muthwille, die Ausgelassenheit, Kras, Cig., Jan.; o. telet, Jsvkr.; die Frechheit, Dict.- Mik., C.
  44. objẹstováti, -ȗjem, vb. impf. muthwillig, frech sein, C.
  45. obklásti, -kládem, vb. pf. 1) umschlagen, Mur.; — 2) belegen: obkladen z nevoljami, mit Ungemach beladen, C.
  46. obklẹ́stiti, -im, vb. pf. = oklestiti, Z.
  47. obkoreníčiti se, -ı̑čim se, vb. pf. = obkoreniniti se, Z.
  48. obkoreníniti se, -ı̑nim se, vb. pf. = okoreniniti se, sich bewurzeln, Z.
  49. obkosítrati, -am, vb. pf. verzinnen, Mur.
  50. obkrevsáti, -ȃm, vb. pf. abwetzen, abschleifen: o. škornje, Cig.
  51. oblačı̑łski, adj. = oblačilen, Mur.
  52. oblȃčnost, f. die Umwölkung.
  53. obládnost, f. = oblada, der Sieg, ogr.- Valj. (Rad).
  54. oblagoslávljati, -am, vb. impf. ad oblagosloviti; segnen, M., Vrt.
  55. oblagoslovíti, -ím, vb. pf. segnen, Mur., ogr.- C.
  56. oblȃjst, m. der Waid (isatis tinctoria), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.); — prim. it. glasto, glastro, der Waid, Erj. (Torb.).
  57. oblȃjstov, adj. Waid-: o. pepel, die Waidasche, Cig.
  58. oblȃkast, adj. wolkenartig, Cig.; gewölkt ( min.), Cig. (T.).
  59. oblȃst, m. = oblajst, Dict., C.
  60. oblȃst, f. 1) das beherrschte Gebiet, Cig., Jan., Mik.; Na vojsko brž na mejo vstan, Na kraj oblasti dunajske, Npes.-K.; — der Besitz, C.; der Bauerngrund, C.; — 2) die Gewalt, die Macht, die Befugnis; kraljeva, očetovska o.; sodnja o., die Gerichtsbarkeit, Cig.; pod svojo oblast spraviti; v svoji oblasti imeti; — o. si vzeti, sich die Freiheit nehmen, Litija- Svet. (Rok.); božja o., die Epilepsie; (iz tega: božjast); božja o. ga meče, Dict.; taiste je ozdravil, katere je božja oblast metala, Jsvkr.; — oblast te udari! o. te meči! (kletvice), Prim.; — 3) die Behörde, die Obrigkeit, Cig., Jan., ogr.- C.
  61. ǫ́blast, adj. rundlich, Jan., C.; mrežnica je oblasta, Žnid.
  62. oblástən, -stna, adj. 1) mächtig, gewaltig, Jarn., Cig., Jan.; oblasten gospod, ein gar großer Herr, jvzhŠt.; — gebieterisch, herrisch, anspruchsvoll; oblastno govoriti, hoditi; oblastno vedenje; — 2) befugt, competent, Cig., Jan.; za to oblastni uradnik, DZ.; dela, kakor bi bil sam tega oblasten, Polj.
  63. oblastíłən, -łna, adj. Vollmachts-: oblastı̑łnọ pismo, die schriftliche Vollmacht, Levst. (Pril.).
  64. oblastílọ, n. die Bevollmächtigung, C.; = pooblastilo, die Vollmacht, Cig.
  65. oblastíti, -ím, vb. pf. 1) = pooblastiti, ermächtigen, Mur., Cig.; — 2) o. se koga = lotiti se koga, C.
  66. oblȃstje, n. 1) = oblast 1), das Gebiet, Jan., C.; — 2) die Behörde, DZ., Let.
  67. oblastljìv, -íva, adj. herrschsüchtig, Cig., C.
  68. oblastljı̑vəc, -vca, m. der Herrschsüchtige: kralj je bil ošabnež in oblastljivec, Ravn.
  69. oblastljívost, f. die Herrschsucht, Cig.
  70. oblȃstnež, m. ein herrisch sich benehmender Mensch, DSv.
  71. oblastníca, f. die Gewalthaberin, die Gebieterin, Mur., Cig., Jan., C.
  72. oblastnı̑ja, f. = oblast 3), oblastvo 2), Cig., Jan.
  73. oblastnı̑jski, adj. = oblastven, obrigkeitlich, Jan.
  74. oblastník, m. der Gewalthaber, der Gebieter; eine obrigkeitliche Person, Cig., Dalm.; deželski o. (o P. Pilatu), Schönl.
  75. oblastnı̑štvọ, n. die Regierung, C.; die Behörde, Jan. (H.).
  76. oblástnost, f. 1) die Competenz, Cig., DZ.; — die Befugnis, die Gewalt; kakor da bi imel kako oblastnost do mene (črez mene), Polj.; — 2) das herrische Wesen; poznala je njegovo oblastnost in trmoglavost, Zv.
  77. oblastovȃnje, n. das Ausüben der Gewalt, die Herrschaft, Dict.; o. na zemlji stoji v božjih rokah, Dalm.
  78. oblastováti, -ȗjem, vb. impf. die Gewalt ausüben, walten, herrschen, Dict., Mur., Cig., Jan., Krelj, Cv.
  79. oblȃstvən, -tvəna, adj. behördlich, obrigkeitlich, nk.
  80. oblȃstvọ, n. 1) die Macht, die Herrschaft, C.; — 2) die Behörde, die Obrigkeit, Guts., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; okrožno o., die Kreisbehörde, Navr. (Let.); krajevno o., die Localbehörde, DZ.; pomestno o., die Territorialbehörde, DZ.; knjigopisno o., die Registerbehörde, DZ.
  81. oblaznẹ́lost, f. die Verrücktheit, SlN.
  82. oblazováti se, -ȗjem se, vb. impf. nüchtern etwas genießen, C.; — prim. oblazniti 2).
  83. oblážati se, -am se, vb. impf. nüchtern etwas genießen, C.; — prim. oblazniti 2).
  84. oblę́dnost, f. 1) die Dummheit, Gor.; — 2) der Uebermuth, die Ausgelassenheit, die Keckheit, Dict.- Mik., C.; — 3) der Stolz, Guts.
  85. 1. oblẹ́niti se, -lẹ̑nim se, vb. pf. = obleviti se, sich häuten, Staro Sedlo, Cerovo ( GBrda)- Erj. (Torb.).
  86. 2. oblẹníti se, -ím se, vb. pf. träge werden, Mur.
  87. oblepeníti se, -ím se, vb. pf. sich belauben, Cig.
  88. oblẹ̀s, -lẹ́sa, m. der Büchsenschaft, Mur., Cig.; puškni o., Vod. (Pes.).
  89. oblẹ́sati, -am, vb. pf. schäften, Mur.
  90. oblẹsenẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Holz werden; erharten, Jan.; — erstarren, Z.
  91. oblẹseníti, -ím, vb. pf. holzartig machen: s pretepanjem živini kožo in meso o., Vrtov. (Km. k.).
  92. oblẹ́siti, -im, vb. pf. = oblesati, Z.
  93. oblẹ̑sje, n. der Flintenschaft, Cig.
  94. oblẹ̀sk, -lẹ́ska, m. der Widerschein, C., óblẹsk, kajk.- Valj. (Rad); — das Wetterleuchten, Jan.
  95. oblẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. 1) umkriechen, umschleichen; stari oče je polje oblezel, Z.; — 2) bekriechen, beschleichen, Mur., Cig.
  96. obləstíti, -ím, vb. pf. überlisten, ( perf. "oblástil sem") Lašče- Levst. (M.).
  97. oblẹvíti se, -ím se, vb. pf. sich häuten: obleviti se mora raku tudi želodec, Erj. (Izb. sp.).
  98. oblíčast, adj. kugelicht, rund, Mur., Cig.; ǫ́bličast, Jan.
  99. oblíčnost, f. die Förmlichkeit, Jan., DZ.
  100. oblíkast, adj. rund, Z.; oblikasto oglje, die Zapfenkohle, V.-Cig.

   17.801 17.901 18.001 18.101 18.201 18.301 18.401 18.501 18.601 18.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA