Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (18.201-18.300)

  1. nọ̑sək, -ska, m. dem. nos; 1) das Näschen; — 2) die Kichererbse (cicer arietinum), Kras- Erj. (Torb.), Štrek.
  2. 1. nósən, -sna, adj. Nasen-; nọ̑sna kost, das Nasenbein, Cig.
  3. 2. nósən, -sna, adj. 1) tragbar, Cig.; nosni stol, der Tragestuhl, die Sänfte, Vod. (Izb. sp.); — nosna obleka, ein Kleid, das sich tragen lässt, Let.; — 2) Trage-, Cig.; nǫ̑sni konj, das Tragpferd, nosne živali, Tragethiere, DZ.; — 3) schwanger, Cig., Štrek., Svet. (Rok.); — 4) nosna kokoš, eine Eier legende Henne, Cig.
  4. nosẹ́vati, -am, vb. impf. zu tragen pflegen, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  5. nȏsež, m. v uganki: štirje noseži, dva vileža, dva videža, dva slišeža; štirje streljajo, eden pometa (krava, imajoča štiri noge, dva roga, dve očesi, dve ušesi, štiri sesce in rep), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  6. nosíca, f. die Trägerin, C.
  7. nosíłce, n. dem. nosilo; eine kleine Tragbahre: doteknil se je onega nosilca, Krelj.
  8. nosíłən, -łna, adj. lastbar, tragfähig, Cig.; Trage-, Jan. (H.).
  9. nosı̑łnica, f. die Tragbahre, Dict., Cig., Jan.; — die Todtenbahre, C.; — die Sänfte, Guts., Mur.
  10. nosı̑łnjak, m. die Todtenbahre, Hal.- C.
  11. nosíłnost, f. die Tragfähigkeit, das Tragvermögen, Cig., Sen. (Fiz.), DZ., SlN.; pogl. nosljivost.
  12. nosílọ, n. die Trage, die Tragbahre, Mur., Cig., Jan., DZ.; tudi pl. nosila, Cig., Štrek., kajk.- Valj. (Rad); kerubini so pokrivali skrinjo in nje nosila, Jap. (Sv. p.); mrtvaška nosila, die Todtentragbahre, Cig.
  13. nosı̑telj, m. der Träger, Vrtov. (Vin.), nk.
  14. nosı̑teljica, f. die Trägerin, nk.
  15. nósiti, nǫ́sim, vb. impf. 1) tragen; — vodo, drva n. v kuhinjo; čebele pridno nosijo, Por.; veter prah v oči nosi; morje ladje nosi; n. (dete), schwanger gehen, Cig., Jan.; — trächtig sein: kobila nosi, Gor.; glavo visoko n., sich hochtragen; — 2) n. se, schweben: n. se po zraku, Cig. (T.); sich geberden, sich gerieren, sich benehmen; mogočno, moški se n., vornehm, stolz einhergehen; Ko grom se nos' in blisk in piš ( namr. kralj Matjaž), Npes.-K.; prva dva stanova, plemstvo in duhovstvo, nosila sta se zatorej kakor gospoda nad meščanom, Jurč.; nerodno se n., Jurč.; — pos. sich stolz benehmen, Zilj.- Jarn. (Rok.), Kr.; n. se nad čim, sich über etwas aufhalten, Cig.; — 3) n. se, sich kleiden; po gospodsko, po kmetsko se nositi.
  16. nosı̑tva, f. die Trächtigkeit, die Tragezeit, Jan. (H.).
  17. nosı̑vəc, -vca, m. der Träger, Cig.
  18. nosı̑vka, f. die Trägerin, Cig.
  19. nọ̑skov, adj. von der Kichererbse, Štrek.
  20. nosljáti, -ȃm, vb. impf. 1) durch die Nase reden, näseln, Jan., M., Valj. (Rad); — 2) = njuhati, (Tabak) schnupfen, Cig., Jan.
  21. nosljȃvəc, -vca, m. der näselnd spricht, Valj. (Rad).
  22. nosljìv, adj. = 2. nosen 1), Guts.- Cig., Jan.
  23. nosljívost, f. die Tragfähigkeit; n. ladije, DZ.
  24. nosníca, f. 1) das Nasenloch; nav. pl. nosnice, = nozdrvi, die Nasenlöcher; — die Nasenhöhle, Erj. (Som.); — 2) nọ̑snica, = nosna kost, das Nasenbein, Erj. (Torb.).
  25. nosník, m. = hohnik, der Nasenlaut, der Nasal ( gramm.), Cig., Jan., nk.
  26. nosnína, f. der Trägerlohn, Jan.
  27. nosnjáča, f. der Schnabelkrug, C.
  28. nósnost, f. die Schwangerschaft, Cig.
  29. nosobr̀c, -bŕca, m. der Nasenstüber, Jan. (H.).
  30. nosoròg, -rǫ́ga, m. das Nashorn (rhinocerus), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  31. nosorǫ̑žəc, -žca, m. 1) der Nashornkäfer (oryctes nasicornis), Erj. (Ž.); — 2) = nosorog, Jan.
  32. nosúlja, f. ein großnasiges Weib, Mur., Cig., C., Mik.
  33. notárski, adj. Notars-, Notariats-.
  34. notȃrstvọ, n. das Notariat.
  35. nǫ̑tranjost, f. das Innere, Cig., Jan., nk.
  36. novčȃnstvọ, n. das Münzwesen, Levst. (Nauk).
  37. novčȃrstvọ, n. die Münzkunde, Jan. (H.).
  38. novelīst, m. der Novellenschreiber, der Novellist.
  39. novelīstika, f. die Novellenliteratur, die Novellistik.
  40. novēmbrski, adj. November-.
  41. novı̑narski, adj. = časnikarski, Jan.
  42. novı̑narstvọ, n. = časnikarstvo, Cig., Jan.
  43. novı̑nski, adj. 1) neu, Cig.; — 2) anfängermäßig, schülerhaft, Cig.; — 3) Zeitungs-, nk.
  44. novı̑nstvọ, n. die Anfängerschaft, Cig.; — das Noviziat, Cig., ZgD., Slom.
  45. novọ̑st, * f. die Neuheit.
  46. novotȃrstvọ, n. die Neuerungssucht, Cig., Jan., nk.
  47. novovę̑rski, adj. neugläubig, Cig., Jan., nk.
  48. novovę̑rstvọ, n. der Neuglaube, die Glaubensneuerung, Cig., Jan.
  49. novozakǫ́nski, adj. neutestamentlich.
  50. nožárski, adj. Messerschmied-.
  51. nožȃrstvọ, n. das Messerschmiedhandwerk.
  52. nóžast, adj. messerförmig.
  53. nožebrȗsəc, -sca, m. der Messer- o. Scherenschleifer, Levst. (Nauk).
  54. nǫ́žničast, adj. scheidenförmig, Cig.
  55. nravı̑tost, f. die Gesittung, die Sittlichkeit, Cig.
  56. nrávnost, f. die Sittlichkeit, Cig., Jan., nk.
  57. nravoslǫ̑vəc, -vca, m. der Ethiker, der Moralist, nk.
  58. nravoslǫ́vən, -vna, adj. ethisch, nk.
  59. nravoslǫ̑vje, n. die Sittenlehre, die Moral, die Ethik, Jan., nk.
  60. nrȃvstvən, -tvəna, adj. sittlich, moralisch, Cig., Jan., C., nk.
  61. nrȃvstvənost, f. die Sittlichkeit, die Moralität, Cig., Jan., C., nk.
  62. nrȃvstvọ, n. die Sitten, Jan. (H.).
  63. nújati se, -am se, vb. impf. 1) sich bemühen, Dol.- Cig., Jan., Kras- C.; — 2) = ponujati se: dež se nam nuja, vzhŠt.
  64. nújnost, f. 1) die Bedrängtheit ( prim. nujen 1)); — 2) die Nothwendigkeit, die Dringlichkeit, Cig. (T.), nk.; hs.
  65. nȗnski, adj. Nonnen-: nunski samostan.
  66. nȗnstvọ, n. 1) das Nonnenthum, C.; — 2) die Gevatterschaft, C.; biti si s kom v nunstvu, C.
  67. obávati se, -am se, vb. impf. fürchten, C.
  68. obcẹ́stən, -stna, adj. an der Straße gelegen, C., SlN.
  69. obcẹ̑stje, n. kar je ob cesti: železnično o., das Banket an der Eisenbahn, DZ.
  70. obcvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. blühend umgeben, umblühen, Cig.
  71. občȃnstvọ, n. die Gemeindemitgliedschaft: častno o., Levst. (Nauk).
  72. občásən, -sna, adj. zeitweise wiederkehrend, periodisch, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov., DZ.; zbirati se v občasne posvete, ZgD.; občȃsnọ jezero, periodischer See, Jes.; občasno, zeitweise, Cig.; — češ.
  73. občȃsje, n. die Periode, der Zeitraum, Cig., Jan., SlN.; — die Saison, Jan.; — češ.
  74. občásnost, f. die Periodicität, Jan.
  75. občekorístən, -stna, adj. gemeinnützig, Jan., nk.
  76. ǫ́bčənski, adj. = občen: občenski prid, Krelj.
  77. občésati, -čę́šem, vb. pf. abstriegeln, M., Z.
  78. ǫ́bčəstvọ, n. die Gemeinschaft, Cig. (T.); o. svetnikov, die Gemeinschaft der Heiligen, Cig.; ( stsl.); die Körperschaft, die Corporation, Cig. (T.), DZ.; ( rus.).
  79. ǫ́bčinski, adj. 1) Gemeinde-, Cig., Jan., M., Levst. (Nauk), nk.; — 2) = občən, Mur., Vrtov. (Sh. g.).
  80. ǫ́bčinstvọ, n. 1) die Gemeinschaft, ogr., kajk.- Valj. (Rad); o. svetcev, die Gemeinschaft der Heiligen, C.; pred božjimi očmi in krščanskim občinstvom, Danj.- Valj. (Rad); — 2) das Publicum (v tem pomenu nav. občı̑nstvọ), Cig., Jan., nk.; — 3) das Gemeindewesen, Cig., Jan.
  81. občíslati, -am, vb. pf. wert erachten, M.; Ne boš dolg' občislana, Npes.-K.
  82. občislávati, -am, vb. impf. hochschätzen, wert achten, Cig.
  83. občnokorístən, -stna, adj. gemeinnützig, Cig., Jan., C., nk.
  84. ǫ́bčnost, f. die Allgemeinheit, Cig., Jan., Cig. (T.), M., nk.
  85. občutljívost, f. die Empfindlichkeit, die Empfindsamkeit, die Reizbarkeit; prenapeta o., die Empfindelei, Jan.
  86. občútnost, f. 1) die Empfindbarkeit, die Fühlbarkeit, Cig., Jan., nk.; — 2) das Empfindungsvermögen, Cig., Jan., C.
  87. obdȃčenost, f. die Zinsbarkeit, die Steuerpflicht, Cig.
  88. obdẹlovȃnski, adj. = obdelovalen: o. red, Nov.
  89. obdəskáti, -ȃm, vb. pf. dielen, Cig.
  90. obdółbsti, -dółbem, vb. pf. rings bemeißeln, Z.
  91. obelīsk, m. nav. iz celega izsekan kamenit, četverooglat, navzgor zožen steber, der Obelisk.
  92. óbẹlost, f. geringe Weiße, C.
  93. obẹ̑sa, f. ročna plezalna o., der Kletterhang, Telov.
  94. obẹ̑sək, -ska, m. das Angehängte, das Anhängsel, Cig.
  95. obeselı̑telj, m. der Erfreuer, der Tröster, ogr.- Mik.
  96. obeseljávanje, n. das Trösten, ogr.- Valj. (Rad).
  97. obesélje, n. der Trost, ogr.- C.
  98. obesę́łnost, f. = obeselje (tudi: obę̑sełnost), ogr.- Valj. (Rad).
  99. obẹsíłən, -łna, adj. zum Auf-, Anhängen bestimmt: obẹsı̑łna ključalnica, das Anlegeschloss, Cig.
  100. obẹsı̑łnica, f. 1) das Anlegeschloss, Cig.; — 2) das Hochgericht, Mur., Ravn.; pl. obesilnice = vislice, Jan.

   17.701 17.801 17.901 18.001 18.101 18.201 18.301 18.401 18.501 18.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA