Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (1.701-1.800)

  1. siloslǫ̑vəc, -vca, m. der Dynamist, Jan.
  2. siloslǫ́vən, -vna, adj. die Dynamik betreffend, dynamisch, Jan.
  3. siloslǫ̑vje, n. die Dynamik, Cig., Jan., Cig. (T.).
  4. silovȃnje, n. gewaltthätiges Thun, kajk.- Valj. (Rad).
  5. silováti, -ȗjem, vb. impf. = silo delati, gewaltthätig sein, Trub., Dalm.
  6. silovı̑t, adj. 1) gewaltthätig, ungestüm, Jan.; drangvoll, C.; — 2) gewaltig, mächtig, Cig., C., nk.
  7. silovı̑tež, m. ein gewaltthätiger Mensch, Cv.
  8. silovı̑tost, f. 1) die Gewaltthätigkeit, die Gewaltsamkeit, der Ungestüm, Cig., C., Cig. (T.), nk.; — 2) die Gewaltigkeit, nk.
  9. siloznȃnstvọ, n. = siloslovje, Cig.
  10. sı̑łstvọ, n. die Gewaltsamkeit, der Zwang, C.; — die Gewaltthätigkeit, Nov.
  11. siluēta, f. der Schattenriss, die Silhouette, Cig. (T.).
  12. silūrski, adj. Silur- ( geol.): silurska tvorba, die Silurformation, Cig. (T.).
  13. sìm, adv. hieher, Str.; pogl. sem.
  14. simbōl, m. podoba, znamenje, das Sinnbild, das Symbol.
  15. simbōlən, -lna, adj. symbolisch, Cig. (T.).
  16. simbōličən, -čna, adj. symbolisch, Jan., Cig. (T.), nk.
  17. simbōlika, f. nauk o simbolih, die Symbolik, Jan., Cig. (T.), nk.
  18. simētričən, -čna, adj. someren, symmetrisch, Cig. (T.), nk.
  19. simetrı̑ja, f. somernost, die Symmetrie.
  20. simetrı̑jski, adj. symmetrisch, Žnid.
  21. simfonı̑ja, f. neka vrsta glasbenih proizvodov za orkester, die Symphonie, Cig. (T.), nk.
  22. simonı̑ja, f. svetokupstvo, die Simonie, Cig., Jan., Cig. (T.).
  23. simpātičən, -čna, adj. prikupljiv, sympathisch, nk.; = sočuten: simpatično živčje, Lampe (D.).
  24. simpatı̑ja, f. sočut, nagnjenje, die Sympathie.
  25. sı̑n, sı̑na, sinȗ, m. der Sohn; deseti s. = deseti brat, C.
  26. sinagōga, f. judovska shodnica, die Synagoge, Cig.
  27. sı̑nče, -eta, m. das Söhnchen, Mik.
  28. sı̑nčək, -čka, m. dem. sinek; das Söhnchen.
  29. sı̑nčič, m. dem. sinek; das Söhnchen, Valj. (Rad).
  30. sı̑nək, -nka, m. dem. sin; das Söhnchen.
  31. siníca, f. die Meise; bes. die Kohlmeise (parus maior); sova sinici glavana pravi = der Kuckuck ruft seinen eigenen Namen aus, Cig.
  32. sinìč, -íča, m. dem. sin, Rez.- Valj. (Rad).
  33. sinı̑čarica, f. die Vogelpfeife, die Meisen damit zu locken, Cig.
  34. sinı̑čək, -čka, m. = sinica, Levst. (Zb. sp.).
  35. siníčica, f. dem. sinica; 1) das Meischen; — 2) das Hornkraut (cerastium), (sen-) Medv. (Rok.).
  36. sinı̑čji, adj. Meisen-.
  37. sinı̑čka, f. = siničica, Mur.
  38. sinı̑čnica, f. neka trava, das Hornkraut (cerastium arvense), C.
  39. sinı̑čnik, m. = smrdljivec, der Schierling, C.
  40. síniti, sı̑nem, vb. pf. erstrahlen, zu scheinen anfangen, Burg. (Rok.), BlKr.- Navr. (Let.); kadar po dežju solnce sine, prilezejo modrasi na dan, Koboridski Kot- Erj. (Torb.); die Strahlen werfen: solnce sine na kako reč, jvzhŠt.
  41. sı̑nj, m. das Bergblau ( min.), Cig., Valj. (Rad).
  42. sı̑njak, m. grauer (blauer) Kalkstein, Mur., Jan., jvzhŠt.; die Grauwacke, Z.
  43. sínjast, adj. bläulich: s. biti, prihajati, blauen, Cig.
  44. sı̑njəc, -njca, m. = sinjak, Cig., Met.; das Bergblau, Cig.
  45. sinjeglèd, -glę́da, adj. blauäugig, V.-Cig.
  46. sinjesvı̑łnat, adj. blauseiden, Zora.
  47. sínji, adj. grau, bläulich, M.; sinji kamen, grauer (blauer) Kalkstein, Rib.- Mik., Cig., Met.; blau, Mur.; sinje nebo, nk.; wasserblau, Cig., Jan., Žnid.; sinje morje, Npes.- M.
  48. sinjína, f. die Bläue, das Blau, Jan., C.
  49. sínjiti se, -im se, vb. impf. blauen, Cig.
  50. sı̑njkast, adj. bläulich, Cig.
  51. sinjkljàt, -áta, adj. bläulich, Jan.
  52. sinjkljáti, -ȃm, vb. impf. bläulich werden, Cig.
  53. sínjost, f. die Bläue, Cig.
  54. sı̑nkinja, f. des Sohnes Tochter, Mur., Mik.
  55. sı̑nko, m. der Sohn, das Söhnlein (nežno): sinko moj!
  56. sinọ́či, adv. = snoči, gestern abends.
  57. sinọ́čnji, adj. = snočnji, von gestern abends; sinočnje mleko.
  58. sinōda, f. cerkveni zbor, die Synode.
  59. sinodālən, -lna, adj. Synodal-, Jan.
  60. sinōdski, adj. synodisch ( astr.), Cig. (T.).
  61. sinonīmən, -mna, adj. soznačen, synonym, nk.
  62. sinonimı̑ja, f. die Synonymie, Cig. (T.).
  63. sinonīmika, f. nauk o soznačnih besedah, die Synonymik, Cig. (T.).
  64. sinǫ́vəc, -vca, m. 1) des Sohnes Sohn, der Enkel, Mur., Jan., C., BlKr.; — 2) = bratič, der Brudersohn, Cig., Jan.; ( hs.).
  65. sinǫ́vən, -vna, adj. = sinovski, C.
  66. sinǫ́vka, f. 1) = sinova hči, vnuka, Z., Vod. sp.; — 2) = bratova hči, bratična, Cig., Jan., Vod. sp.; ( hs.).
  67. sinǫ̑vlja, f. 1) die Schwiegertochter, V.-Cig., Jan.; Tastu sinovlja bom, Vod. (Pes.); — 2) = sinova hči, vnuka, Vod. sp.
  68. sinǫ̑vljək, -vljəka, m. = sinov sin, vnuk, (-vlik) Vod. sp.
  69. sinǫ̑vlji, adj. des Sohnes, Dol.- Mik.; sinovlja ljubezen, BlKr.; sinovlja žena, die Schwiegertochter, Dict.; sinovlji sin, des Sohnes Sohn, Levst. (Zb. sp.); očina duša je tako dobro moja, kakor sinovlja duša, Dalm.
  70. sinǫ̑vski, adj. Sohnes-, wie von einem Sohne, kindlich; po sinovsko skrbeti za koga, Jurč.
  71. sinǫ̑vstvọ, n. die Sohnschaft, die Kindschaft, Cig., Jan., Rog.- Valj. (Rad).
  72. sinǫ̑vščina, f. die Sohnschaft, ogr.- Valj. (Rad).
  73. sı̑nstvọ, n. die Sohnschaft, Cig.
  74. sintāksa, f. skladnja, die Syntax ( gramm.).
  75. sintāktičən, -čna, adj. syntaktisch ( gramm.), Jan., Cig. (T.), nk.
  76. sintētičən, -čna, adj. skladen, sestaven, synthetisch, Cig. (T.).
  77. sintēza, f. sklad, sestava, die Synthese, Cig. (T.), Lampe (V.).
  78. sīnus, m. der Sinus ( math.), Cig. (T.), Žnid., Cel. (Geom.).
  79. 1. sìp, sípa, m. 1) der Schutt, Mur., Cig.; cestni s., der Schotter, Levst. (Nauk); — das Trümmergestein, Jan.; prodovje in sip, die Geschiebeablagerungen, Levst. (Močv.); — die Abrutschung, Svet. (Rok.); — 2) = nasip, der Aufwurf, Cig.
  80. 2. sı̑p, m. schwerer Athem (asthma), Habd.- Mik.
  81. 1. sípa, f. 1) feiner Sand, der Bachsand, der Flugsand, Cig., Jan., C., Notr.; — der Streusand, M., Erj. (Min.), Levst. (Zb. sp.); — 2) die Sandbank, Cig.; — 3) feiner, trockener Schnee, M., Vrt.; ivje se dela po vrbovju, kakor bi posul sneženo sipo, Jurč.; — feiner Hagel, Kr.- Valj. (Rad); sipa gre, es gräupelt, Cig.; — 4) neka vinska trta, Laško ( Št.)- Erj. (Torb.); — die Zimmettraube, Z., Vrtov. (Vin.).
  82. 2. sı̑pa, f. navadna s., der gebräuchliche Tintenfisch (sepia officinalis), Cig., Jan., Erj. (Ž.), Primorje in otoci- Erj. (Torb.); — prim. lat. sepia.
  83. sipáč, m. der Schütter, Cig.
  84. sipáča, f. der Mulm, die Schutterde, Cig., C., Nov.; sipača (peščenica), Cv.
  85. sipák, m. ein zerreiblicher, mehliger Stein, V.-Cig.
  86. sipalíšče, n. der Schuttplatz, Cig.
  87. sipȃłnica, f. die Streusandbüchse, Jan.
  88. sipálọ, n. = sipa, der Streusand, Jan. (H.).
  89. sípanje, n. das Schütten.
  90. 1. sípati, sı̑pam, -pljem, vb. impf. 1) (trockene Dinge) schütten; žito v vreče s.; denarje s., Geld verschwenden, Cig.; — s. se, rieseln ( n. pr. o pesku), Cig.; — 2) intr. = s. se: z drevja je sipalo ivje, LjZv.
  91. 2. sípati, -pam, -pljem, vb. impf. keuchen, schnaufen, Cig., Jan., C.
  92. sípčən, -čna, adj. brüchig, mehlicht, C., Z., Kr.
  93. sı̑pəc, -pca, m. mehliger Sand, C.
  94. sípək, -pka, adj. bröckelig, mulmig, Cig., Jan., DZ.; s. pesek, Glas.; sipki plaz, die Staublawine, Cig. (T.); tudi: sipȃk.
  95. sípən, -pna, adj. = sipek, kar se siplje: rollig, Jan.; sı̑pni pesek, der Triebsand, Cig. (T.).
  96. sípər, -pra, m. der Mergelsand: imajo denarja kakor sipra, C.; — prim. sipor.
  97. sı̑pica, f. eine Art Tintenfisch (sepiola Rondeletii), Primorje in otoci- Erj. (Torb.); — prim. 2. sipa.
  98. sipína, f. 1) der Schutt, Jan.; zidovne sipine, Ruinen, C.; — 2) die Sandbank, die Düne, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes., Erj. (Min.), Svet. (Rok.); na sipino naleteti, auf den Strand gerathen, Šol.
  99. sípiti, -im, vb. impf. schwer athmen, Habd.- Mik., Jan.
  100. 1. sipljìv, -íva, adj. schwerathmig, asthmatisch, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., C.

   1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA