s (17.001-17.100)

17001. nasipováti, -ȗjem, vb. impf. aufschütten, anschütten; ceste n., Straßen beschottern.
17002. nası̑tba, f. die Sättigung, Cig. (T.).
17003. nasítən, -tna, adj. 1) ersättlich, Jan. (H.); — 2) = nasitljiv, Cig., ogr.- C.
17004. nasítiti, -sı̑tim, vb. pf. sättigen; — nasičen, gesättigt ( chem.), Cig. (T.); — n. se, sich sättigen; n. se z jedjo; — satt werden; mastnih jedi se človek kmalu nasiti; kmalu se ga nasitim, ich werde seiner bald satt, Cig.
17005. nasitljìv, -íva, adj. sättig, sättigend, Vrt., nk.
17006. nasitljívost, f. die Sättigkeit, nk.
17007. nasítnost, f. 1) die Ersättlichkeit, Jan. (H.); — die Sättigungscapacität ( chem.), Cig. (T.); — 2) = nasitljivost, Cig.
17008. naskȃkati, -skȃkam, -čem, I. vb. impf. ad naskočiti; = naskakovati: mesto n., Levst. (Zb. sp.); — II. naskákati se, -skákam, -čem se, vb. pf. sich satt springen.
17009. naskakováti, -ȗjem, vb. impf. anstürmen, Sturm laufen, Cig.; — anrennen, bestürmen, stürmen: n. mesto, zidovje, Cig., Jan., nk.
17010. naskakovȃvəc, -vca, m. der Bestürmer, Cig.
17011. naskǫ́čən, -čna, adj. zum Ansturm gehörig, Sturm-: naskǫ̑čne lestvice, die Sturmleiter, Cv.
17012. naskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. 1) losstürmen, Cig., Jan., M.; — n. kaj, stürmen, bestürmen: n. mesto, Cig., Jan., nk.; — človeka skrb naskoči, Vrt.; — 2) übel ankommen, ogr.- C.; — 3) n. si kaj, sich (durch einen Sprung) eine Beschädigung zuziehen, Z.
17013. naskòk, -skǫ́ka, m. der Anfall, der Ansturm, der Sturm, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; z naskokom vzeti, erstürmen, Cig., Jan.
17014. naskǫ̑koma, adv. = na skok, im Galopp, ogr.- C.
17015. naskopáriti, -ȃrim, vb. pf. durch Geizen zusammenbringen, zusammengeizen, Cig.; veliko premoženja si n., Jurč.
17016. naskórem, adv. bald, M., C.
17017. naskórən, -rna, adj. baldig, ogr.- Mik., C.
17018. naskórọ, adv. = na skoro, bald, Erj. (Izb. sp.).
17019. naskríž, adv., pogl. navzkriž.
17020. naskrížəm, adv., pogl. navzkrižem.
17021. naskúbsti, -skúbem, vb. pf. 1) anrupfen, Cig.; — 2) eine gewisse Menge ausrupfen; n. perja; — 3) n. se, sich satt rupfen.
17022. naskȗta, f. ein widerwärtiges Ding, Jan., C.
17023. naskútən, -tna, adj. widerwärtig, Jan.
17024. naskútnost, f. die Widerwärtigkeit, Jan.
17025. naslȃda, f. 1) die Süßigkeit, Jan. (H.); coll. süße Sachen: hruške, češplje, grozdje in druga jesenska naslada, DSv.; — 2) das Vergnügen, die Lust, nk.; Naslade užili ste cvet, Levst. (Zb. sp.); uživati dobrote in naslade tega sveta, LjZv.; náslada, kajk.- Valj. (Rad).
17026. nasládən, -dna, adj. 1) süßlich, Jan.; — angenehm: n. diš, der Wohlgeruch, ogr.; — 2) wollüstig, lüstern, sinnlich, Guts., Mur., Cig., Jan., C., nk.; užitke pripravljati nasladnemu občinstvu, Zv.
17027. nasladíti, -ím, vb. pf. versüßen, Z., Jan. (H.); — ergötzen, Z., Jan. (H.).
17028. naslȃdnež, m. der Wollüstling, Cig., nk.
17029. naslȃdnik, m. der Wollüstling, Guts., Mur., Cig., Jan.
17030. nasládnost, f. die Wollust, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; die Lüsternheit, Cig.; die Geilheit, Mur.; násladnost, kajk.- Valj. (Rad).
17031. nasladovȃnje, n. das Ergötzen, kajk.- Valj. (Rad).
17032. nasladováti se, -ȗjem se, vb. impf. sich der Lust, dem Vergnügen hingeben, sich ergötzen, tudi: násladovati se, kajk.- Valj. (Rad).
17033. naslájati, -am, vb. impf. ad nasladiti; 1) versüßen: spomin jima pač ni mogel naslajati spanca, Jurč.; — 2) ergötzen: n. srce, Let.; — n. se, sich ergötzen, SlN.; n. se z vsemi pozemeljskimi dobrotami, LjZv.; n. se česa, Zv.
17034. naslamúriti se, -ȗrim se, vb. pf. = nasamuriti se, düster werden, C.; naslamurjen, verdrießlich, Mur., Jan., C.
17035. náslan, adj. ein wenig salzig, salzicht, Jan.
17036. naslaníniti, -ı̑nim, vb. pf. mit Speck bespicken: n. zajca, Cig.
17037. naslanjáč, m. der Lehnsessel, Cig., nk.
17038. naslanjálọ, n. die Lehne, Cig., nk.
17039. naslȃnjati, -am, vb. impf. ad nasloniti; anlehnen; glavo n. na roko; — n. se, sich anlehnen; — n. se na kaj, auf etwas beruhen, sich gründen, Cig., Jan.; — n. se na koga, sich auf jemanden berufen o. beziehen, Cig.
17040. naslȃvljati, -am, vb. impf. ad nasloviti; titulieren, SlN.- C.; z gospodično n., Cv.
17041. naslẹ̀d, -slẹ́da, m. die Darauffolge: n. soglasnikov, Preš.; násled, ogr.- Valj. (Rad).
17042. naslẹ̑da, m., Ravn.- C., pogl. naslednik.
17043. naslẹ̑dba, f. 1) die Nachfolge ( z. B. in der Herrschaft), Mur., Cig., Jan.; — die Nachahmung, Jan.; — 2) der Anhang, Mur.; die Secte, kajk.- Valj. (Rad).
17044. naslẹ̑dək, -dka, m. das Ergebnis, die Folge, Mur., Cig., Jan., Ravn., nk.; dobri, slabi nasledki, nk.
17045. naslẹ́dən, -dna, adj. consecutiv, resultierend, Jan. (H.); — Erb-, Jan. (H.).
17046. naslẹ̑dica, f. = nasledek, Jan. (H.).
17047. naslẹ̑dina, f. die Erbschaft, C.
17048. naslẹdíti, -ím, vb. pf. 1) nachfolgen: n. koga, Mur., C., nk.; — 2) durch Erbfolge erhalten: n. očetovo zemljo, Svet. (Rok.).
17049. naslẹ̑dje, n. die Nachfolge, Cig., DZ., Vrt.; n. v službi, Cig.; prestolno n., die Thronfolge, Cig. (T.); dedno n., die Erbfolge, Cig. (T.).
17050. naslẹ̑dnica, f. die Nachfolgerin, Cig., Jan., Ravn., nk.
17051. naslẹ̑dnik, m. 1) der Nachfolger; — cesarjevič n., kaiserlicher Kronprinz, Jan. (H.); — der Erbe, Dalm.- M.; = dedni n., Levst. (Nauk); — 2) der Anhänger, C.
17052. naslẹ̑dništvọ, n. die Nachfolge, die Erbfolge, C.
17053. naslẹ̑dnje, adv. = na slednje, na zadnje, zuletzt, C.
17054. naslẹ̑dnji, adj. nachfolgend, folgend, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
17055. naslẹ̑dnjič, adv. = na slednjič, na zadnje, zuletzt, C.
17056. naslẹdovȃnje, n. 1) das Nachfolgen, die Nachfolge, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Nachahmung, (tudi: naslẹ̑dovanje, náslẹdovanje), kajk.- Valj. (Rad).
17057. naslẹdováti, -ȗjem, vb. impf. 1) nach einer Sache oder einer Person in der Reihenfolge kommen, folgen: zdaj nasleduje molitev, na blisk nasleduje grmljavica, ogr.- Valj. (Rad); — n. kaj: dober žitek nasleduje srečna smrt, C.; to biblijo so nasledovale mnoge druge, ogr.- Levst. (Rok.); — Nachfolger sein, folgen: n. koga ali komu, Mur., Met., nk.; — n. domovanje, zemljišče po svojega ujca smrti, erben, (naslẹ̑dovati) Levst. (Nauk); — hervorgehen Jan. (H.); — 2) nachgehen, fröhnen: n. svoje želje, nasladnost svojega telesa, C., ogr.- Valj. (Rad); nachfolgen, sich nach jemandem oder einer Sache richten, nachahmen, befolgen. Mur., Jan., Cig. (T.); Kristusa, njegove nauke n., kajk.- Valj. (Rad); — tudi: naslẹ̑dovati in náslẹdovati, kajk.- Valj. (Rad).
17058. naslẹdovȃvec, -vca, m. der Nachfolger, der Nachahmer, Jan., Cig. (T.), Slom.- C., Valj. (Rad).
17059. naslẹ̑dstvən, -stvəna, adj. die Nachfolge oder Erbfolge betreffend: nasledstvena vojska, der Erbfolgekrieg, Cv.
17060. naslẹ̑dstvọ, n. die Nachfolge, Cig., Jan., nk.; dedno n., die Erbfolge, Cig. (T.), nk.
17061. naslẹpíti se, -ím se, vb. pf. von ungefähr gelingen: naslepilo se mu je, Guts.
17062. naslı̑kati, -am, vb. pf. abbilden, malen: n. koga, n. podobo, nk.; naslikana okolica, die Landschaft, Cig. (T.).
17063. naslíniti, -slı̑nim, vb. pf. angeifern, M.
17064. naslíšati se, ** -slı̑šim se, vb. pf. genug zu hören bekommen, sich satt hören.
17065. naslǫ̑mba, f. die Lehne, die Stütze, Jarn., Cig., Škrinj.- Valj. (Rad); križ je n. hromih, Cv.
17066. naslòn, -slóna, m. 1) das Anlehnen, Cig., M.; — 2) die Lehne, Cig., Dalm.; stebri so bili srebrni, naslon zlat, Jsvkr.; stolček je dober, če prav nima naslona, Levst. (Zb. sp.); — die Brückenlehne, Cig.; náslon, ogr.- Valj. (Rad); — 3) = slon, der Elephant, Dict.
17067. naslọ̑nək, -nka, m. die Lehne: naslonki ("naslunki") na obadveh straneh stola, Dalm.
17068. nasloníca, f. die Lehne, vzhŠt.- C.
17069. naslonílọ, n. die Lehne, Cig., Jan., M.
17070. nasloníšče, n. der Anlehnpunkt, der Stützpunkt, Cig., C.
17071. naslóniti, -slǫ́nim, vb. pf. anlehnen; n. lestvo na drevo, na zid; n. se, sich anlehnen: n. se na mizo, na koga.
17072. naslonják, m. der Lehnstuhl, Mur.
17073. naslòv, -slǫ́va, m. der Titel, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — češ.
17074. naslǫ́vən, -vna, adj. Titel-: naslǫ̑vni list, das Titelblatt, nk.; Titular-, Cv.
17075. naslovíti, -ím, vb. pf. titulieren, nk.; betiteln Jan. (H.).
17076. naslǫ̑vje, n. die Titulatur, Cig. (T.).
17077. nasluhávati, -am, vb. impf. lauschen, horchen, vzhŠt.- C.
17078. nasluhováti, -ȗjem, vb. impf. = nasluhavati, Z.
17079. naslúšati, -am, I. vb. impf. lauschen, horchen, Cig., Jan., BlKr.- M., Nov.; — II. n. se, vb. pf. sich satt hören, Cig.; ni se ptičkov mogel n., LjZv.
17080. naslúžiti se, -im se, vb. pf. sich satt dienen.
17081. nasmẹ̑h, m. das Anlächeln, Mur., Cig., C., nk.; ne zaupati skrivnemu nasmehu, Kast.- Valj. (Rad).
17082. nasmẹhávati se, -am se, vb. impf. = nasmehovati se, M.
17083. nasmẹ̑hljaj, m. das Lächeln, das Anlächeln, Cig., Jan., M., nk.
17084. nasmẹhljáti se, -ȃm se, vb. pf. lächeln; n. se komu, jemandem zulächeln, ihn anlächeln.
17085. nasmẹhljávati se, -am se, vb. impf. ad nasmehljati se; lächeln: Golčice mi precvetajo, Se sladko nasmehljavajo, Npes.-K.
17086. nasmẹhljìv, -íva, adj. lächelnd, M.
17087. nasmẹ́hniti se, -smẹ̑hnem se, vb. pf. eine lächelnde Miene machen: n. se komu, jemanden anlächeln, M., nk.
17088. nasmẹhovȃnje, n. das Lächeln, das Zulächeln.
17089. nasmẹhováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad nasmehniti se; lächeln, zulächeln.
17090. nasmẹ́jati se, -smẹ́jem, -smẹ́jam se, vb. pf. 1) zu lachen anfangen, lächeln: n. se komu, jemanden anlächeln, ihm zulächeln; Meni nebo odprto se zdi, Kadar prijazno nasmejaš se, Preš.; — 2) n. se, sich satt lachen.
17091. nasmẹšljívost, f. = nagnjenost k nasmehovanju, LjZv.
17092. nasmetíti, -ím, vb. pf. irgend eine Menge ungehöriger, unnützer Dinge, Unrath anstreuen = smeti napraviti; z rezljanjem n. po sobi ali n. sobo; nasmečen, voll Kehricht, C.
17093. nasmíhati se, -am se, vb. impf. ad nasmehniti se; lächeln, zulächeln, Zv., Vrt.
17094. nasmǫ̑d, m. die Ansengung, Cig.
17095. nasmodíti, -ím, vb. pf. ansengen.
17096. nasmolíti, -ím, vb. pf. 1) mit Pech anstreichen, bepichen; — 2) prellen, M.
17097. nasmráditi, -smrȃdim, vb. pf. mit Gestank erfüllen; n. po hiši, n. sobo.
17098. nasmrájanje, n. das Durchstänkern, M.
17099. nasmrájati, -am, vb. impf. ad nasmraditi; mit Gestank erfüllen, Jarn., Cig.
17100. nasmȓcati, -am, vb. pf. eine gewisse Menge abstreifen; n. listja, Cig.

   16.501 16.601 16.701 16.801 16.901 17.001 17.101 17.201 17.301 17.401  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani