Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (1.601-1.700)

  1. shranjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad shraniti; aufbewahren; — bestatten, ogr.- C.
  2. shrę́stati, -am, vb. pf. mit Geräusch zerknicken, M.
  3. shrmẹ́ti, -ím, vb. pf. rauschend sich erheben und enteilen, Bes.; po ptičje je mladezen shrmela, Let.; ( nam. vzh-).
  4. shromẹ́ti, -ím, vb. pf. lahm werden, Jan.; vol je shromel, Gor.; ( nam. vzh-).
  5. shrumẹ́ti, -ím, vb. pf. ein Getöse, einen Lärm erheben, Z.; ( nam. vzh-).
  6. shrupẹ́ti, -ím, vb. pf. = shrumeti, Z.; ( nam. vzh-).
  7. shrúpiti se, -im se, vb. pf. sich lärmend vernehmen lassen, Volk.- M.; ( nam. vzh-).
  8. shrústati, -am, vb. pf. knorpelnd zusammenbeißen.
  9. shrúščati, -ím, vb. pf. erbrausen, erschallen, M.; ( nam. vzh-).
  10. shrúti, -hrújem, vb. pf. krachend zusammenstürzen, C.
  11. shŕzati, -zam, -žem, vb. pf. aufwiehern: Konjič nemilo shrže, Npes.-Vraz; ( nam. vzh-).
  12. shudẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) mager werden, Cig., C.; — 2) durch anhaltende Feuchtigkeit verderbt werden, Mur.
  13. shudíti se, -ím se, vb. pf. böse, schlimm werden, verbösen, Cig.; ( nam. vzh-).
  14. shudnẹ́ti, -ím, vb. pf. verderben ( intr.) (o sadju, maslu), C.; — ( nam. -dniti?); prim. shudeti 2).
  15. shudobẹ́ti, -ím, vb. pf. verderben ( intr.): moka, pšenica shudobi, Z.
  16. shudobíti, -ím, vb. pf. schlechter machen: Ärgernis geben, Mur.
  17. shȗjati, -am, vb. pf. = shujšati 2), abmagern, C., Savinska dol.
  18. shújati se, -am se, vb. impf. ad shuditi se; sich abärgern, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  19. shȗjšati, -am, vb. pf. 1) schlechter machen, verschlimmern; s. se, sich verschlimmern; shujšalo se mu je, es geht ihm schlechter; — s. koga, = pohujšati koga, jemandem Ärgernis geben, Mur.; — 2) mager werden, abhagern; shujšal je po bolezni; ( pren.) mošnja je shujšala, der Beutel ist eingeschrumpft, Cig.; tudi: s. se, Cig.; shujšan, abgemagert, Cig., Jan., Ravn.
  20. shúliti se, -hȗlim se, vb. pf. sich ducken, Šol.; s. se pod pernico, Zora.
  21. sibraka, f. das Reisig, BlKr.- Mik.; (menda: síbraka, Valj. [Rad]).
  22. sicè, adv. = sicer, Mur., Mik., Krelj, Trub.; ("secej", Prisege iz 17. stol.- Let.).
  23. sicèr, adv. 1) sonst, andernfalls; plačaj, sicer bo druga, Mur.; anders: ako sicer hočemo zveličani biti, Krelj; — übrigens, im übrigen; sicer te pa nihče ne sili; — 2) zwar: dal bi mu sicer, pa mu ne upam; on je sicer priden, pa kaj pomaga, ker nima dobre glave.
  24. sicèršnji, ** adj. sonstig, C.; siceršnja določila, DZ.; siceršnje izkustvo, Zv.
  25. sìč, síča, m. ein zischender Laut, der Zischer, Cig., Jan.
  26. síča, f. das Zischen, Z.
  27. sičȃnje, n. das Zischen.
  28. síčati, -ím, vb. impf. zischen; kača siči, Cig.; sausen: burja siči, Z.; sever siči, Danj. (Posv. p.); — sausend fliegen, C.; — zischend spritzen oder sprudeln, C., Z.
  29. sičàv, -áva, adj. mit pfeifendem Athem: schwindsüchtig, C.
  30. sičȃvəc, -vca, m. der Zischer, Cig.; gad s., die Zischnatter, Cig.
  31. sičȃvka, f. 1) die Zischerin, Cig.; — 2) der Zischlaut, Cig., C.
  32. síčenje, n. das Sättigen, Cig.
  33. sı̑čnik, m. der Zischlaut, der Sibilant, Jan.
  34. sidrár, -rja, m. der Ankerschmied, Cig., Jan.
  35. sídrast, adj. ankerförmig, Jan.
  36. sídrati, sı̑dram, vb. impf. ankern, C., Z.; — hs.
  37. sidríšče, n. der Ankerplatz, Jan., Cig. (T.), DZ.
  38. sídrn, adj. Anker-, Cig.
  39. sídrnast, adj. = sidrast, (sidrenast) Cig.
  40. sidrnína, f. das Ankergeld, (sidrenina) Cig.
  41. sídrọ, n. der Anker, Cig., Jan., nk.; s. vreči, vor Anker gehen, Cig., DZ.- LjZv.; = s. spustiti, Cig., Jan.; na sidru stati, vor Anker liegen, Cig.; sidra vzdigniti, die Anker lichten, Jan.; zasilno, mrtvo, rešno s., der Nothanker, Cig.; — hs., iz gr. σίδηρος = železo, Mik. (Et.).
  42. sifilītičən, -čna, adj. die Lustseuche (Syphilis) betreffend, mit der Lustseuche behaftet, syphilitisch, Cig., nk.
  43. 1. síga, f. pfeifender Athem, Mur., Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad), jvzhŠt.; Kako mu siga v prsih cvili! Levst. (Zb. sp.).
  44. 2. síga, f. der Kalksinter, Cig., Jan., Erj. (Min.); — hs.
  45. síganje, n. pfeifendes Athmen, Cig.
  46. 1. sígast, adj. = sigav, Cig.
  47. 2. sígast, adj. tropfsteinartig, Cig. (T.).
  48. sígati, -am, vb. impf. pfeifend athmen, keuchen, Cig., Jan., C., BlKr.
  49. sígav, adj. mit pfeifendem Athem, Cig., Jan.; sigavo govoriti, BlKr.
  50. sígavəc, -vca, m. sigav človek, BlKr.
  51. sígavica, f. die Schwerathmigkeit, Jan.
  52. sígavost, f. pfeifendes Athmen (als Zustand), Jan.
  53. sigúrən, -rna, adj. sicher, Mik., nk.; — iz it. sicuro.
  54. sigúrnost, f. die Sicherheit, nk.; — prim. siguren.
  55. sihràv, -áva, adj. nasskalt, Jan.; sihravo vreme, C.
  56. sı̑j, m. der Schein, der Glanz, der Schimmer, Cig., Jan.; solnčni s., C.; nebeški s., Zora; V upa rajskem siju, Preš.
  57. sijȃj, m. der Glanz, C., Zora; — die Herrlichkeit, C., nk.
  58. sijȃjən, -jna, adj. stark glänzend ( min.), Cig. (T.), C.; — ( fig.) glänzend, herrlich, brillant, Jan., Cig. (T.), nk.
  59. sijȃjnik, m. 1) sijajniki, Blattkäfer (chrysomelina), Cig. (T.), Erj. (Z.); — 2) sijajniki, die Glanze ( min.), Cig. (T.); antimonov, srebrni, svinčeni, železni s., der Antimon-, Silber-, Blei-, Eisenglanz, Erj. (Min.).
  60. sijȃjnost, f. der Glanz, Cig. (T.); biserna, demantna, kovinska, steklena, tolščena s., Cig. (T.); demant sine v prekrasni sijajnosti, Erj. (Min.); — ( fig.) der Glanz, die Pracht, Z., nk.
  61. sijȃnje, n. das Scheinen, das Strahlen.
  62. sijáti, sı̑jem, vb. impf. scheinen, strahlen; solnce sije; oči so ji sijale od veselja, Jurč.; — od peči sije, der Ofen strahlt Hitze aus, jvzhŠt.; ( praes. tudi: sı̑jam, Mik., Ravn.- Valj. (Rad); Oj sijaj, sijaj solnčece Na moje drobno srčece, Npes.).
  63. sijȃvka, f. neka hruška, Bolc- Erj. (Torb.).
  64. sı̑k, m. ein zischender Laut, der Zischer, Mur., Jan.
  65. síkalica, f. 1) die Handspritze, Cig., Jan., Štrek., Polj., Notr.; Otroci si delajo sikalice iz bezgovih vej, Soška dol.- Erj. (Torb.); — 2) = cipa? (sikelica) Z.
  66. sikálọ, n. 1) der Weinheber, C.; ( prim. sikati 3)); — 2) síkalọ = človek nestalen v govorjenju in vedenju, GBrda; ( prim. sikav).
  67. síkanje, n. 1) das Zischen; — 2) das Spritzen.
  68. síkast, adj. bissig ( fig.), Cig.
  69. síkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) zischen; kače sičejo, ogr.- Mik.; gos siče, ogr.- Valj. (Rad); — 2) mit feinen Strahlen spritzen, Cig., Jan., Polj., Notr.; — hervorspritzen, Soška dol.- Erj. (Torb.); kri iz rane sika, Cig.; — 3) mit dem Heber eine Flüssigkeit aus einem Gefäße ziehen, C.
  70. síkav, adj. = nestalen, flatterhaft: s. človek, Krn- Erj. (Torb.).
  71. síkavəc, -vca, m. der Zischlaut, der Sibilant ( gramm.), Jan.
  72. sı̑kəc, -kca, m. = nestalen človek, ki nema nobene trdne misli, Koborid- Erj. (Torb.).
  73. siketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zischeln, C.; — in einem fort schwatzen, (tudi: zanken), Fr.- C.
  74. siketàv, -áva, adj. schwatzhaft: siketava baba, Z.
  75. síkniti, sı̑knem, vb. pf. 1) einen Zischlaut von sich geben; olovnica je siknila mimo ušes (sauste vorüber), Let.; — vor Zorn zischend aussprechen, LjZv.; — 2) in einem feinen Strahl spritzen: s. kaj kam, Cig., C., Polj.; — hervorspritzen ( intr.), hervorschießen, Cig., C.; kri je siknila, Soška dol.- Erj. (Torb.).
  76. sikòt, -óta, m. das Gezisch, Jan.
  77. siksāk, adv. zickzack, V.-Cig.
  78. síla, f. 1) die Gewalt, der Zwang; sila ni mila, Cig.; sila moč premaga, Npreg.- Jan. (Slovn.); po sili, mit Gewalt, auf gewaltsame Weise; po vsej sili, mit aller Gewalt: po vsej sili je hotel denarja od mene; po sili vzeti, jemati, rauben; po sili komu kaj dati, jemandem etwas aufdringen; po sili jesti, sich zum Essen zwingen; s silo, mittelst Gewalt oder Zwang; silo s silo odbiti; s silo pri njem nič ne opraviš; silo delati, storiti komu, jemandem Gewalt anthun, ihn bedrängen, bedrücken; silo delati, tudi: zudringlich sein, Polj.; vojna s., der Kriegszwang, Cig.; odbojna, vračilna s., Repressalien, Cig.; — črez silo, über die Maßen, Meg.; rib ne bo črez silo (übermäßig viel), Večna pratika l. 1789; — od sile, zu viel; to je od sile, das ist zu arg; überaus: bila je od sile uslužna, Erj. (Izb. sp.); ni od sile bogat, er ist nicht allzureich, Levst. (Rok.); rimski deklici ni bilo od sile, da je hrast izrula iz zemlje, Glas.; — na silo jesti, über Macht essen, Mur.; na silo se smejati, sich zum Lachen zwingen, Cig.; — 2) die Masse, eine ungeheure Menge; sila ljudi; sila snega; sila opravil; ondi je bila sila božja kosov, Zv.; tudi: bilo je silo ljudstva, LjZv.; — silo, sehr, ungeheuer; silo potreben; silo drag; silo velik; (sliši se pogostoma: sila potreben itd.); — 3) die Drangsal, die Noth; sila ga je gnala, die Noth drängte ihn; sila kola lomi = Noth kennt kein Gebot; sila železna kola lomi, Noth bricht Eisen, Cig.; v sili, in der Noth; v največji sili; tega mu ni sila, er hat es nicht nöthig; ni mu sila delati; saj se me ni sila bati; ni mu sile, er leidet keine Noth, es geht ihm nicht so schlecht; meni ni nobene sile, Jurč.; saj mi ni še sile, Erj. (Torb.); za silo, zur Noth, nothdürftig; brati zna in za silo tudi pisati; za silo bo dober (im Nothfalle); s. je za denar, za vodo, es ist Noth an Geld, an Wasser, es herrscht Geld-, Wassermangel; — 4) die Eile; sila je, es drängt; ni sile, es hat keine Eile; ni taka sila, da bi morali teči; — 5) die Kraft: vse sile in žile napeti, C.; ( phys.), Cig. (T.); osnovna s., die Grundkraft, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); sila sestavljača, die Componente, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); živa sila, die lebendige Kraft, Žnid.; — (notranja) s., die Intensität, Cig. (T.).
  79. síłən, -łna, adj. 1) gewaltthätig, ungestüm, heftig; — zudringlich, aufdringlich; ne bodi tako silen! — inständig, angelegentlich; silne prošnje, Cig.; — dringend, pressant; silno delo; silen slučaj, dringender Fall, DZ.; silna potreba, dringende Noth, Cig.; silna nevarnost, Cig.; zwingend: silen in prepričalen dokaz, LjZv.; — 2) gewaltig; močan in silen človek, Levst. (Zb. sp.); črez silno morjiče, od silnega morja, Npes.-Schein.; — silno, gewaltig, ungemein; silno velik; silno bogat; silno rad, für sein Leben gern, Cig.; — 3) kräftig, drastisch, Cig., Jan., Cig. (T.); — 4) geil, fett: silna jed, eine geile Speise, Polj.; silna prst, Jan.
  80. sı̑lež, m. der Gewaltthätige, der Tyrann, Vod. (Pes.).
  81. silīcij, m. das Silicium ( chem.), Cig. (T.).
  82. silikāt, m. das Silicat ( chem.), Cig. (T.).
  83. silina, f. = oblajst, der Waid (isatis tinctoria), C.
  84. síliti, sı̑lim, vb. impf. 1) zwingen, nöthigen; s. koga k delu, jesti, da bi kaj storil; — s. se, sich zwingen; sili se jesti; s. se, sich anstrengen: zastonj se siliš, Cig.; kaj se siliš, če ne moreš! jvzhŠt.; — s. se, sich zieren, affectieren; siljen, affectiert, gesucht, Cig. (T.); — 2) aufnöthigen, aufdringen wollen: s. komu kaj; s. koga s čim; s. komu kaj v roke; s. koga z jedjo; s. se z jedjo; — 3) überwältigen: jok me sili, es ist mir weinerlich; zaspanec, dremavec me sili, der Schlaf kommt mich an, Cig.; skuta me sili, es ekelt mich, Jan.; smeh me sili, ich muss lachen, Z.; — 4) zu gelangen suchen, dringen; vedno naprej s.; krava domov, v škodo sili; kri v glavo sili; lasje mu silijo v obraz; jaz sem silil ž njimi, ich wollte mit Gewalt mitgehen, Jurč.
  85. sìlj, sílja, m. der Haarstrang (peucedanum sp.), Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.).
  86. sı̑lje, n. coll. 1) die Feldfrüchte, das Getreide, Mur., Jan., Danj.- Mik., ogr.- Mik., C.; ( bes. das Getreide noch in den Halmen), C.; proso in vse silje zmlatiti, Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.); — tudi: siljè, ogr.- Valj. (Rad); — 2) das Laserkraut (laserpitium), Cig.; — jelenovo s., das Hirschhaar (nardus stricta), Cig.; — prim. selje.
  87. sı̑ljen, adj. Getreide-: siljeno betvo, vzhŠt.- Mik.
  88. sı̑ljenəc, -nca, m. der Zwängling, Levst. (Pril.).
  89. síljenje, n. das Zwingen, das Nöthigen; — das Drängen; — die Affectation, Cig.
  90. sı̑łna, f. die Almosenbüchse, Jan., Kr.- Valj. (Rad); — prim. silen 1).
  91. 1. sı̑łnica, f. 1) die Zudringliche, Jan. (H.); — 2) der Klingelbeutel, Jan. (H.); ( prim. silna); — 3) das Treibhaus, Cig., Jan., Nov.- C.; — das Frühbeet, DZ.
  92. 2. sı̑łnica, f. der Getreidekasten, Mur., Jan., Danj.- Mik.; ( nam. selnica, Mik.).
  93. sı̑łnik, m. der Gewaltthäter, der Tyrann, Meg., Jarn., Mur., Cig., Trub., Vrt.; tirani ali silniki, Krelj, Dalm.; — der Erpresser, Dict., Mik., Cig.
  94. siłnogółtnost, f. heftige Gier, Trub.- Mik.
  95. síłnost, f. die Gewaltthätigkeit, Cig.; — die Heftigkeit; — die Zudringlichkeit; — die Dringlichkeit; — gewaltige Größe u. s. w.; — prim. silen.
  96. silogīstika, f. nauk o silogizmih, die Syllogistik, Cig. (T.).
  97. silogīzəm, -zma, m. sklep, der Schluss, der Syllogismus ( phil.), Cig. (T.), Lampe (V.).
  98. silokázən, -zna, adj. dynamisch, Cig. (T.).
  99. sı̑loma, adv. auf gewaltsame Weise.
  100. silomèr, -mę́ra, m. der Kraftmesser (Dynamometer), Cig., Jan., Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.).

   1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA