Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (16.001-16.100)

  1. miloglȃsje, n. der liebliche Klang, der Wohlklang, Jan., M., nk.
  2. milosŕčən, -čna, adj. mildherzig, barmherzig.
  3. milosȓčje, n. = milosrčnost, Cv.
  4. milosȓčnica, f. die Barmherzige; — die barmherzige Schwester, Cig., Jan.
  5. milosȓčnik, m. der Barmherzige; — der barmherzige Bruder, Cig., Jan., SlN.
  6. milosŕčnost, f. die Mildherzigkeit.
  7. milosŕdən, -dna, adj. = milosrčen, Mur., Jan.; — hs.
  8. milosȓdje, n. = milosrčnost, Jan., M., Zora; — hs.
  9. milosŕdnost, f. = milosrčnost, Mur.; božja m., Guts. (Res.); — hs.
  10. mílost, f. 1) die Gnade; božja m., die Gnade Gottes; milosti prositi, um Gnade bitten; milost storiti komu, jemandem Gnade erweisen, Kast.- Levst. (Rok.); ena milost če pride, dve pa, če ne pride, jvzhŠt.; — Vaša milost! Euer Gnaden! Cig., nk.; — 2) božja m., das Gnadenkraut (gratiola officinalis), Cig.; — zel božje milosti, das Robertskraut (geranium Robertianum), C.; — moška m., die Feldmannstreu (eryngium), Cig.
  11. mílostən, -tna, adj. gnädig, barmherzig; — milostna gospa! gnädige Frau! nk.
  12. milostínja, f. das Almosen, Mur., Cig., Jan., Mik.; v pušico milostinjo dajati, Zv.
  13. milostíti, -ím, vb. impf. begnadigen, Jan.; m. upornike, Zv.; kaznovati in m., Zv.
  14. milostìv, -íva, adj. = milostljiv, gnädig, gnadenvoll, barmherzig, Mur., Cig., Jan., Trub. (Post.), Schönl., Kast., nk.; pogleda ga s svojimi milostivimi očmi, Jsvkr.
  15. milostívən, -vna, adj. = milostiv, Mur., Jan., Danj.- Mik.
  16. milostívnost, f. = milostivost, Mur., Jan.
  17. milostívost, f. die Barmherzigkeit, die Gnade, M.
  18. milostljìv, -íva, adj. gnädig, barmherzig; bodi nam milostljiv! milostljivi gospod! gnädiger Herr! — tudi: mílostljiv.
  19. milostljívost, f. die Barmherzigkeit.
  20. mílostnik, m. der Erbarmer, Jan.
  21. mílostnost, f. die Barmherzigkeit, Mur., Cig.
  22. míloščinski, adj. Almosen-.
  23. milótnost, f. der Liebreiz, Cig. (T.), nk.
  24. minīstər, -tra, m. eden izmed najvišjih uradnikov, vladarskih svetovalcev, der Minister.
  25. ministȇrij, m. das Ministerium.
  26. ministerijālən, -lna, adj. = ministrski, Ministerial-.
  27. ministrānt, m. mašni strežnik, der Ministrant.
  28. minīstrski, adj. Minister-, ministeriell.
  29. minīstrstvọ, n. das Ministerium.
  30. minljívost, f. die Vergänglichkeit.
  31. mirljívost, f. die Friedfertigkeit, Cig.
  32. mírnast, adj. = mirnat: Voda teče, da vse cinglja, Izpod ogla mirnastega, Npes.-Schein.
  33. mirnosŕčən, -čna, adj. gleichmüthig, Jan.
  34. mirnosŕčnost, f. die Gleichmüthigkeit, Jan.
  35. mírnost, f. die Ruhe (als Eigenschaft); die Gelassenheit; die Friedlichkeit.
  36. miroljúbnost, f. die Friedfertigkeit, Jan., nk.
  37. mirolǫ̑mstvọ, n. der Friedensbruch, Cig., Jan.
  38. mirovítnost, f. die Friedfertigkeit, Mur.
  39. mirovı̑tost, f. die Friedfertigkeit, Cig.
  40. mísanje, n. das Haaren, Mur., Jan.
  41. mísati se, -am se, vb. impf. = misiti se, Mur., Mik.
  42. mı̑səł, -sli, f. 1) der Gedanke; po mislih pisati, etwas schreiben, ohne hinzusehen, Svet. (Rok.); na m. priti, einfallen; domovina jim je zopet bolj hodila na misel, sie dachten wieder mehr ans Vaterland, Jurč.; ni mu hodilo na misel, er ließ es sich nicht beifallen, LjZv.; na mislih, v mislih imeti, gedenken; tudi: v misli, na misli imeti; na mislih, v mislih mi je kaj, ich denke an etwas; V mislih ti niso, Preš.; v misel vzeti kaj, gedenken, erwähnen; to ni vredno, da bi se v misel jemalo, das ist nicht der Rede wert, Cig.; fant, tega več ne jemlji v misel! Jurč.; iz misli pustiti, nicht beachten, Št.- C.; po misli, mislih, nach Wunsch, Cig., Polj.; po misli biti, zusagen, Cig. (T.); biti, ko misel, ganz nach Wunsch sein, Rib.- M.; lepa je kakor misel, schön wie man sie sich nur denken kann, Zv.; za eno misel = prav malo, Zv., Str.; — die Meinung, die Ansicht; enih misli biti, gleichgesinnt sein; dvojnih misli biti, zweifeln, C.; — misel me je, ich beabsichtige, ich habe vor; katerega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? Ravn.- Mik.; — na misli imeti kaj, im Sinne haben, vorhaben, Cig., C.; = v mislih imeti, Cig., Jan.; — 2) dobra m., das Wohlgemuth, der Dosten (origanum vulgare), Meg., C., pod Kaninom, Srpenica- Erj. (Torb.), vzhŠt.; = božja m., Hal.- C.; = m. Marije device, C.
  43. mı̑səłca, f. 1) dem. misel, Valj. (Rad); — 2) = dobra misel, Hal.- C.
  44. mı̑səłka, f. der Gedankenstrich, ogr.- C.
  45. mı̑səłn, -səłna, adj. Gedanken-, (mislen) Cig. (T.); intellectuell, Cig.
  46. mı̑səłnik, m. = mislec, der Denker, Cig. (T.).
  47. mı̑səłnost, f. die Denkkraft, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
  48. mísija, f. poslanstvo, die Mission, Cig. (T.), Cig., Jan.
  49. misijǫ̑n, m. von Missionären abgehaltener Predigtencyklus, die Mission.
  50. misijonár, -rja, m. der Missionär.
  51. misijonáriti, -ȃrim, vb. impf. Missionär sein, Navr. (Kop. sp.).
  52. misijǫ̑nəc, -nca, m. = misijonar, C.
  53. misijǫ̑nski, adj. Missions-.
  54. mísika, f. ime psici, kajk.- Valj. (Rad).
  55. mísiti se, mı̑sim se, vb. impf. sich mausen, Mur., Št.- Erj. (Torb.); sich haaren (o živini), SlGor.; — = osipati se: grozdje te trte se rado misi, Erj. (Torb.); drevo se misi, der Baum verliert das Laub, C.
  56. mı̑sləc, -sləca, -səłca, m. der Denker, Jan., C., nk.; stari miselci, LjZv.
  57. mı̑slək, -sləka, m. ime volu, kajk.- Valj. (Rad).
  58. mislı̑telj, m. der Denker, Cig. (T.), SlN.
  59. mísliti, mı̑slim, vb. impf. denken, sinnen; — misli, misli, na zadnje si to izmisli; m. na koga, kaj, an jemanden, etwas denken; m. v druge reči, an andere Dinge denken, Burg.; radi mita jemljo ino mislijo po dareh, sie haben ein Verlangen nach Geschenken, Dalm.; veliki točaj ne misli po Jožefu več, der Mundschenk gedenkt Josefs nicht mehr, Ravn.; — m. si, bei sich denken; kaj čem tu stati? misli si in odide; sich vorstellen; misli si človeka brez rok in nog; vermuthen; ali si kaj misliš? — denken, meinen; kako misliš o tej stvari? — dobro m. komu, es mit jemandem gut meinen, Levst. (Rok.); hudo m. komu, Krelj; — beabsichtigen; misli se oženiti; tega ne mislim storiti.
  60. mislìv, -íva, adj. 1) denkend, Z.; — verständig: Naravna je i misliva, Levst. (Zb. sp.); — 2) gedankenreich: misliva pripodoba, Zv.
  61. mislı̑vəc, -vca, m. der Denker, Cig., Jan.
  62. mistērij, m. skrivnostni nauk, skrivnost, das Mysterium, Cig. (T.).
  63. misticīzəm, -zma, m. pretirana gojitev skrivnostnih naukov, der Mysticismus.
  64. místičən, -čna, adj. skrivnosten, mystisch, Cig., Jan., Cig. (T.).
  65. mistifikácija, f. zvoditev lahkovernega človeka, die Mystification, Cig. (T.), nk.
  66. mīstik, m. kdor se z mistiko peča, der Mystiker.
  67. místika, f. skrivnostni verski nauk, die Mystik.
  68. míšast, adj. mausfarben, V.-Cig.
  69. míšičast, adj. muskulös, C.
  70. mišjerę́past, adj. verbuttet, abholzig, V.-Cig.; mišjerepasta jelka, eine verbuttete Tanne, der Kollerbusch, Cig.
  71. mitnı̑narski, adj. zollämtlich, Jan. (H.).
  72. mitnı̑nski, adj. Zoll-: mitninski zakon, Levst. (Nauk).
  73. mitnı̑nstvọ, n. das Zollwesen, Jan. (H.).
  74. mitronǫ́sən, -sna, adj. infuliert, Cig., Jan.
  75. mizárski, adj. Tischler-; mizarsko delo.
  76. mizȃrstvọ, n. das Tischlerhandwerk.
  77. mízast, adj. tischartig, tafelförmig: mizasta gora, der Tafelberg, Cig. (T.).
  78. mižávost, f. = mežavost, Cig., Jan.
  79. mláčnast, adj. laulich, Cig.
  80. mláčnost, f. die Lauheit, die Lauigkeit; der Indifferentismus, Cig. (T.).
  81. mlačnovę́rnost, f. die Laugläubigkeit, Cig.
  82. mlačnovę̑rstvọ, n. die Laugläubigkeit, Cig., ZgD.
  83. mladę́nski, adj. jugendlich: mladenske prsi, Levst. (Zb. sp.).
  84. mladę̑znost, f. = mladezen 1), ogr.- C.
  85. mladíkast, adj. einem jungen Triebe ähnlich: jung, Cig., C.
  86. mladı̑nski, adj. Jugend-, Mur., Cig.; mladinski spisi, LjZv.
  87. mladọ̑st, f. 1) das Jugendalter, die Jugend; — mladost je norost, die Jugend hat keine Tugend; m. je radost, C.; — 2) = mladina, Preš.
  88. mladọ̑stən, -tna, adj. Jugend-; jugendlich; bil je jako mladosten, LjZv.
  89. mladọ̑stnik, m. der Junge, der Bursche, Mur.; junger Lecker, C.
  90. mladọ̑stnost, f. die Jugendlichkeit, Cig.
  91. mláhavost, f. die Schwäche, die Schlaffheit; Cig., Jan., Cig. (T.).
  92. mláhnost, f. die Lauigkeit, Mur.
  93. mlahótnost, f. die Laulichkeit, Mur.- Cig.
  94. mlákast, adj. pfützicht, Mur., Cig.
  95. mlakúžast, adj. sumpfig, pfützicht.
  96. mlàsk, mláska, m. der Schmatz, Cig., Jan., SlN.
  97. mlaskáč, m. der Schmatzer, Jan.
  98. mláskanje, n. das Schmatzen, das Schnalzen mit der Zunge, Mur., Cig.
  99. mláskati, mlȃskam, vb. impf. schmatzen, mit den Lippen, der Zunge schnalzen, Dict., Mur., Cig., Jan., SlN., Krn- Erj. (Torb.), SlGor., GBrda; — schlecken, Cig., Jan.; tudi: mlaskáti, -ȃm, Gor.
  100. mláskav, adj. schmatzend, Z.

   15.501 15.601 15.701 15.801 15.901 16.001 16.101 16.201 16.301 16.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA