Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (15.901-16.000)

  1. mę̑snast, adj. fleischicht, Mur., Cig.
  2. mesnàt, -áta, adj. fleischig.
  3. mesnátost, f. die Fleischigkeit, Cig.
  4. mesníca, f. die Fleischbank.
  5. mesnína, f. kar je od mesa, die Fleischware; Fleischspeise: m. v soku, Vod. (Izb. sp.).
  6. mesníti, -ím, vb. impf. irre führen, täuschen, m. se, sich irren, Jan., Glas.
  7. mesnják, m. prostor, kjer je meso obešeno, da se v dimu suši, Gor.
  8. mesnomlẹ́čən, -čna, adj. mesnomlẹ̑čna kislina, die Fleischmilchsäure, Cig. (T.).
  9. mesọ̑, n. das Fleisch; kjer meso, tam psi = wo Aas ist, dort sammeln sich Raben, Cig.; skrito m., der Lendenbraten, V.-Cig., C.; hudo meso, wildes Fleisch, der Polyp, Cig., Dol.
  10. mesoglèd, -glę́da, m. der Fleischbeschauer, Cig., Jan.
  11. mesojẹ̀d, -jẹ́da, m. der Fleischesser, Cig., M.; — mesojedi, die Fleischfresser ( zool.), Cig. (T.).
  12. mesojẹ̀d, -jẹ́da, adj. = mesojeden, Cig., Jan.
  13. mesojẹ̑dəc, -dca, m. der Fleischesser.
  14. mesojẹ́dən, -dna, adj. fleischessend, fleischfressend, Mur., Cig., Jan.
  15. mesojẹ̑dka, f. die Fleischesserin, M.; mesojedke, fleischfressende Thiere, Jan.
  16. mesojẹ̑dstvọ, n. das Fleischessen, die Zoophagie, Cig.
  17. mesojẹ́ja, f. das Fleischessen, C.; mesojeja, vinopitje, Dalm.
  18. mẹ̑soma, adv. = vmes, dazwischen, inzwischen, Guts., Kor.- M., Z., Bes.
  19. mesopùst, -pústa, m. ( eig. das Aufgeben des Fleischessens), die Fastnacht.
  20. mesoslǫ̑vje, n. die Fleischlehre, Cig.
  21. mesotrǫ̑vnica, f. der Brand (als Krankheit), Guts.
  22. mesǫ́vən, -vna, adj. 1) Fleisch-: mesǫ̑vni oglednik, der Fleischbeschauer, Levst. (Nauk); — 2) fleischig, Jan.
  23. mesovína, f. die Fleischspeise(n), M.
  24. mesovı̑t, adj. fleischreich, wohlbeleibt, C.
  25. mesǫ̑vje, n. coll. Fleischstücke, Fleischware, Jarn., Cig., Jan., KrGora.
  26. mesožę̑rəc, -rca, m. der Fleischfresser, Jan.; ( zool.), Cig. (T.).
  27. mesožŕtən, -tna, adj. fleischfressend, Cig., Jan., M.
  28. mesožŕtnost, f. die Fleischfressgier, Cig.
  29. mest, m. der Saft, bes. der Traubensaft, der Most, C.; — prim. stsl. mъstъ, lat. mustum.
  30. mẹstȃnčar, -rja, m. = meščan, ogr.- Valj. (Rad).
  31. mẹ́stce, n. dem. mesto; das Städtchen.
  32. mẹ́stəce, -təca, n. dem. mesto = mestce, (mestice) Jan. i. dr.; ("mestace", Krelj).
  33. mestẹ́je, f. pl. die Ofenmündung, Mur., Cig., Jan., C. ( Vest.), Gor.; vzemi največe pleče, katero imate nad mestejami, Andr.; — prim. isteje.
  34. mestẹ̑jnik, m. der quer über der Ofenmündung liegende Stein, Gor.
  35. mẹ́stən, -tna, adj. 1) Orts-: mẹ̑stnọ čutilo, der Ortssinn, Cig. (T.); Stellen: mestna vrednost, der Stellenwert (einer Ziffer), Cel. (Ar.); — 2) Stadt-, städtisch; mestni ljudje, die Stadtleute; mestna hiša, das städtische Rathhaus.
  36. 1. mésti, métem, vb. impf. fegen, kehren, Mur., Cig., Mik.
  37. 2. mésti, métem, vb. impf. 1) werfen: metite, werfet, Trub.- Mik.; — 2) mete, sneg mete, es schneit, es ist ein Schneegestöber; s snegom mete, SlN.; (tudi: méde; mede ali sneži, Vrtov. [Km. k.]).
  38. 3. mę́sti, mę́tem, vb. impf. 1) rühren; kadar se mleko mete, se iz njega maslo dela, Dalm.; S čim ste ga ( namr. mleko) meli? Npes. ( BlKr.)- Let.; méteno mleko, die Buttermilch, Cig., Dol.; — 2) verwirren: m. se, sich verwirren, sich filzen (vom Haar), Jan.; — nav. praes. mę́dem.
  39. mestīc, m. mestici so mešanci belih in indijanskih roditeljev, Jes.
  40. mẹstíšče, n. die Stätte, der Platz, Mur., C.
  41. məstı̑telj, m. der Rächer, Jan., Šol., Zora.
  42. 1. məstíti, -ím, vb. pf. Rache nehmen: (ino je temu, kateremu se je krivina godila, mestil (et fecit ultionem ei, qui injuriam sustinebat), Trub. (N. T.); — m. se, sich rächen, Jan., Raič (Slov.).
  43. 2. məstíti, -ím, vb. impf. = 2) mastiti, Jan., Erj. (Torb.).
  44. mẹstjàn, -ána, m., Mur., Jan., pogl. meščan.
  45. məstljìv, -íva, adj. rachsüchtig, Šol., C.
  46. mẹstničàn, -ána, m., Mur., Cig., Jan., Ravn., pogl. meščan.
  47. mẹ̑stnik, m. 1) der Local ( gramm.), Cig., Jan.; — 2) = meščan, Mur., Volk.- M., C., Guts. (Res.), Škrb., Danj. (Posv. p.).
  48. mẹstnína, f. stojina, das Standgeld, Jan.
  49. mẹstnjàn, -ána, m. = meščan, Cig.
  50. mẹstnjȃnstvọ, n. = meščanstvo, C., Jap. (Sv. p.).
  51. mẹstnomę́jən, -jna, adj. die Stadtgrenze betreffend; mestomę̑jna colnija, das Linienamt, Cig.
  52. mẹ́stnost, f. die Oertlichkeit, die Localität, Cig., Jan., Levst. (Pril.), Zora; das Terrain, SlN.
  53. mẹ́stọ, n. 1) die Stelle; na tem, na onem mestu; na mestih, stellenweise, Svet. (Rok.); pšenica je na mestih redka, Raič ( Glas.); = na mesta: na mesta skoro navpična reber, LjZv.; Krka je na mesta jako globoka, LjZv.; — der Platz; na svojem mestu ostati; prvo m., der erste Platz; der Vorsitz, Cig., Jan.; na visokem mestu biti, eine hohe Stellung einnehmen; — na mojem, njegovem mestu, an meiner, seiner Statt; na vseh mestu, Krelj; — mesto (mesta) dati čemu, stattgeben, Cig. (T.); obtožbi se daje mesto, der Anklage wird Folge gegeben, DZ.; mesto imeti, statthaft sein, DZ.; mesto najti, Eingang finden, V.-Cig.; — z mesta besediti, zapeti, extemporieren (beim Reden, Singen), Cig. (T.); — z mesta, sogleich: da se z mesta naredi pismo, Erj. (Izb. sp.); = na mestu, Cig.; — k mestu, ogr.- C.; — 2) die Stadt; glavno m., die Hauptstadt; stolno m., die Residenzstadt, Cig., Jan., nk.
  54. mẹ́stọ, praep. c. gen. = namesto, anstatt, Jan., Mik., nk.
  55. mẹstodȓštvọ, n. = namestništvo, die Statthalterei, DZ.
  56. mẹstodȓžəc, -žca, m. namestnik, der Statthalter, Cig. (T.), DZ.; (po stsl., češ.).
  57. mẹstokázen, -zna, adj. mestokȃznọ čutilo, der Ortssinn, Cig. (T.).
  58. mẹ̑stoma, adv. stellenweise, Jan., DZ., nk.
  59. mẹstováti, -ȗjem, vb. impf. in der Stadt leben, C.
  60. mestovən, -vna, adj., pogl. medstoven.
  61. mẹstovína, f. das Standgeld, C.
  62. mẹ́stu, praep. c. gen. = mesto, namesto, anstatt, Levst. (Sl. Spr.).
  63. mę̑stva, f. der Schnürschuh, Jan., BlKr.; mestve, die Schnürschuhe, die Bundschuhe der Männer aus Leder, Habd.- Mik., BlKr.; m. na zaplete, Mik. (Et.).
  64. mę̑stvica, f. dem. mestva; mestvice, črevlji za dečke, BlKr.
  65. mẹščȃnski, adj. städtisch, Bürger-.
  66. mẹščȃnstvọ, n. 1) die Bürgerschaft einer Stadt, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) das Bürgerrecht einer Stadt, Cig., Jan., C., DZkr., nk.
  67. mešę́tarstvọ, n. das Mäklergeschäft, die Mäklerei.
  68. metérnost, f. die Großjährigkeit, M.
  69. metȇrstvọ, n. reifes Alter, Ravn.- Cig.
  70. metlárski, adj. Besenbinder-.
  71. métlast, adj. besenartig, Cig.
  72. metlíčast, adj. besenartig, Cig.
  73. metljȃjast, adj. = metljav, Jan.
  74. metropolitānski, adj. = metropolitski, Cig.
  75. metropolītski, adj. nadbiskupski, Metropolitan-, Cig.
  76. mētrski, adj. Meter-, metrisch, Cig. (T.); metrska palica, der Meterstab, Cel. (Geom.); metrski cent, seženj, der Metercentner, die Meterklafter, nk.
  77. metúljast, adj. 1) schmetterlingsförmig, Cig., Tuš. (B.); — 2) flatterhaft, Dol.- M.
  78. metúljavost, f. die Egelkrankheit, Cig., Jan.
  79. metȗljkast, adj. m. človek, = metljav človek, Tolm.
  80. mę̑vžast, adj. feige, zaghaft, unmännlich; wehleidig, Cig.
  81. mẹ̑zgəcast, adj. = smrkav, Mik.
  82. məzínast, adj. morastig, V.-Cig.
  83. mezlȃnast, adj. kar je iz mezlana.
  84. məžávost, f. die Trübheit, (miž-) Cig., Jan.
  85. məžúrati se, -am se, vb. impf. zusammenschrumpfen, runzelig werden, Cig.
  86. míčnost, f. der Reiz, die Interessantheit, Cig. (T.), M., nk.
  87. mihati se, -am se, vb. impf. planlos hinundhergehen, BlKr.
  88. mı̑kast, adj. bissig (o psih), C.; — prim. mikati 1).
  89. mikástiti, -ȃstim, vb. impf. = mekastiti, rütteln, schütteln, zerren, Jan., Mik., C., Lašče- Levst. ( Glas.); vihar je mikastil staro zidovje, Zv.; m. se, raufen: trgajo in mikastijo se za drobiž, Zv.
  90. míkati se, -am se, vb. impf. von sich in der Mehrzahl sprechen, "mi" statt "jaz" sagen, C.
  91. míkavnost, f. der Reiz, die Interessantheit, Jan., Cv., nk.
  92. mikroskōp, m. drobnogled, das Mikroskop.
  93. mikroskōpən, -pna, adj. mikroskopisch, Cig. (T.).
  94. milȃrstvọ, n. das Seifensiedergewerbe, Cig. (T.), DZ., nk.
  95. mílast, adj. seifenartig, Cig., Jan.
  96. míliti se, -im se, vb. impf. 1) dauern, leid sein: on se mi mili, er dauert mich, ta reč se mi mili, um diese Sache ist mir leid, Mur., Cig., C., M.; Men' se že žolnirje milijo, Npes.-Vraz; tudi: mili se mi koga, česa, Jan.; — 2) schmeicheln, Habd.- Mik., V.-Cig., Jan.; m. se komu, LjZv.; kokoš se mili (z glasom), Dol.
  97. míljati se, -am se, vb. impf. winseln, C.
  98. miłkováti se, -ȗjem se, vb. impf. liebeln, C.; m. se s kom, SlN.- C.
  99. milodárnost, f. die Mildthätigkeit, M., Slom.
  100. miloglásən, -sna, adj. sanft o. lieblich tönend, Jan., M., C., nk.

   15.401 15.501 15.601 15.701 15.801 15.901 16.001 16.101 16.201 16.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA