Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (14.901-15.000)

  1. labus, m. bajeslovno bitje, star dedek, Pjk. (Črt. 85.).
  2. lȃčati se, -am se, vb. impf. ad lotiti se, DSv.; — prim. hs. laćati se.
  3. láčnost, f. die Hungrigkeit.
  4. ládanjstvọ, n. das Land ( opp. Stadt), ogr.- M.
  5. ládijski, adj. Schiffs-.
  6. ladjárski, adj. Schiffer-, Cig.
  7. ladjedẹ̑łski, adj. Schiffsbau-: l. mojstri, DZ.
  8. ladjedẹ̑łstvọ, n. der Schiffsbau, Jan., C.
  9. ladjemę̑rski, adj. die Schiffsaichung betreffend: l. list, der Schiffmessbrief, DZ.
  10. ladjemę̑rstvọ, n. die Aichung der Schiffe, DZ.
  11. ladjenǫ́sən, -sna, adj. schiffbar, Jan.
  12. ladjeplǫ̑vstvọ, n. die Seeschiffahrt, DZ.
  13. ladjestája, f. der Hafen, Mur., Cig., Jan.; — die Rhede, DZ.
  14. ládjevati se, -ujem se, vb. impf. schiffen, Gor.
  15. lágost, f. die Leichtigkeit, C.
  16. lágotnost, f. die Bequemlichkeit, Cig. (T.), C., Levst. (Pril.).
  17. lagūnski, adj. Lagunen-: lagunska grebenina, das Lagunenriff, Cig. (T.).
  18. lahkokŕvnost, f. die Leichtblütigkeit, Cig., M.
  19. lahkomı̑səłn, -səłna, adj. leichtsinnig, leichtfertig, Mur., Cig., Jan., nk.
  20. lahkomı̑səłnež, m. der Leichtsinnige, Cig.
  21. lahkomı̑səłnik, m. der Leichtsinnige, Cig.
  22. lahkomı̑səłnost, f. der Leichtsinn, die Leichtfertigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
  23. lahkomı̑slež, m. = lahkomiselnik, Ravn.- C., M.
  24. lahkomı̑slije, n. der Leichtsinn, Cig. (T.).
  25. lahkọ̑st, f., Mur., Cig., Jan., pogl. lehkost.
  26. lahkovę́rnost, f. die Leichtgläubigkeit, Mur., Cig.
  27. lahkožívost, f. die Leichtlebigkeit, C.
  28. lahkožı̑vstvọ, n. das leichtsinnige, sorglose Leben, C.
  29. láhnost, f., Mur., Cig., pogl. lehnost.
  30. lájnast, adj. dreckig, voll Unrath, Cig.
  31. lȃjsa, f. = lajdra, Dol.
  32. lajsíka, f. = lajdra, Dol.
  33. lākmus, m. modro barvilo, der Lackmus, Cig., Jan., Cig. (T.).
  34. lākmusov, adj. Lackmus-: lakmusov papir, Lackmuspapier, Cig. (T.); lakmusova barva, Tuš. (B.).
  35. láknast, adj. = vlaknast, Cig., Zv.
  36. lákomnost, f. die Gier, die Habgier.
  37. lákomstvọ, n. = lakomnost, Mur.
  38. lákotiti se, -im se, vb. impf. gierig sein, begehren, C.; l. se po čem, Danj.- M.
  39. lákotnost, f. die Gier, die Habgier.
  40. lámas, m. ime psu, kajk.- Valj. (Rad).
  41. lámpast, adj. = vampast, C., vzhŠt.
  42. lánjski, adj. vorjährig; lanjsko leto, im vergangenen Jahre; maram zanj, kakor za lanjski sneg, ich kümmere mich ganz und gar nicht um ihn.
  43. lánski, adj. = lanjski.
  44. lápast, adj. schwatzhaft, C.
  45. lapȃvs, m. = lapavec, C.
  46. lapȃvsati, -am, vb. impf. = labrati, lapati 2), C.
  47. láporast, adj. Mergel-, mergelartig, Cig.; laporasta zemlja, der Mergelboden, Cig., Jan.
  48. lapȗs, m. = lapavs, C.
  49. lȃs, lȃsa, lasȗ, m. 1) das (einzelne) Haupthaar; za l. ne odjenjati, kein Haar breit weichen; ni za l. boljši, er ist um kein Haar besser, Cig.; lasje mu po koncu stoje, die Haare stehen ihm zuberge; dolgi lasje, kratka pamet, Npreg.- Levst. (Zb. sp.); lasje mi gredo z glave, ich verliere Haare; lase si puliti, sich die Haare raufen; vino mu gre v lase, dobil ga je v lase, der Wein steigt ihm zu Kopfe; lasje ga bole, er hat einen Katzenjammer; — 2) gospenji lasje, das Frauenhaar (adiantum), Dict.; — Marije device lasje, das Forchgras (poa annua), Cig., Jan.; — žabji las, der Wasserstern (callitriche), Cig.; — nam. vlas.
  50. lȃs, -ı̑, f. dolga ranta, na kateri stoje streharji, Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. 2. laz.
  51. lasaníca, f. das lange Rosshaar, Guts.
  52. lasȃnje, n. das Zerren, Zausen (bei den Haaren).
  53. lasár, -rja, m. der Haarhändler, Cig.
  54. lȃsast, adj. haaricht, haarförmig, Mur., Cig., Jan.; lasasta cevčica, das Haarröhrchen, Cig. (T.); lasaste cevi, die Capillargefäße, Cig. (T.); lasasto zlato, das Haargold, Cig.
  55. lasàt, -áta, adj. haarig, behaart, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); lasata rastlina, die Haarpflanze, Cig.; — lasata zvezda, der Komet, Dict.- Mik.; — stark behaart: lasata glava, Zv.
  56. lasáti, -ȃm, vb. impf. 1) bei den Haaren ziehen, bei den Haaren nehmen und beuteln; l. se, sich in den Haaren liegen; — 2) lásati, nečisto kositi, Gor.; prim. kosmatati.
  57. lasatíca, f. lasatice, Haargefäße, Cig. (T.).
  58. lȃsčast, adj. behaart, Cig.
  59. lȃsčək, m. dem. lasec; das Härchen; — pl. lasčki, die Kleeseide (cuscuta europaea), Dol.
  60. lȃsəc, -sca, m. dem. las; das Härchen; — lasci device Marije, das Frauenhaar (adiantum capillus Veneris), Cig., Jan., Tuš. (R.).
  61. lȃsək, -ska, m. = lasec; device Marije laski, das Rispengras (poa annua), Medv. (Rok.).
  62. lasək, -ska, adj. wohllüstig: laski možje, Jsvkr.; — prim. laskrn (?).
  63. 1. lȃsən, -sna, adj. Haar-; lasna igla, Zv.; lasna ključica, die Haarnadel, Cig.
  64. 2. lasən, -sna, adj. flink, Dol.- Cig.; — prim. hs. lasan, leicht.
  65. lasę́nka, f. die Perücke, Cig.
  66. lásica, f. = podlasica, das Wiesel, Mur., Jan.
  67. lasíšče, n. der Haarboden, Jan.
  68. lásiti, -im, vb. impf. ad izlasiti; ablösen bei einer Arbeit, Levst. (Rok.).
  69. lȃsje, n. coll. Haare: predivno l., Jurč.
  70. laskatati, -ačem, vb. impf., pogl. lesketati.
  71. laskȃtelj, m. der Schmeichler, Cig. (T.).
  72. láskati, -am, vb. impf. schmeicheln: l. komu, Cig. (T.); laskam si, ich schmeichle mir, C.; — l. se komu, jemandem schmeicheln, Jan., nk.; — hs., stsl.
  73. 1. láskav, adj. schmeichelhaft, Jan., Zora.
  74. 2. láskav, adj. leckerhaft, Jan.; wählerisch: krava je zelo laskava = izbirčna, LjZv.; — prim. laskrn.
  75. láskavəc, -vca, m. der Schmeichler, Z.
  76. láskavost, f. die Leckerhaftigkeit, Jan.
  77. láskovica, f. laskovice = lasaste cevi, Capillargefäße, Cig. (T.).
  78. láskrn, adj. naschhaft, leckerhaft, Cig., Jan., C.; — prim. stsl. laskosrъdъ, laskrъdъ, leckerhaft.
  79. láskrnež, m. = laskrn človek, Cig.
  80. láskrnik, m. = laskrnež, Cig.
  81. láskrnost, f. die Leckerhaftigkeit, Cig., Jan.
  82. lasnàt, -áta, adj. haarig, Mur., Cig.
  83. lasníca, f. 1) die Haarröhre, Jan.; das Capillargefäß, Cig.; — 2) der Haarwulst, die Haartour, V.-Cig.; — 3) der Fadenwurm, die Trichine (trichina spiralis), Erj. (Ž.); — 4) eine Art langes Gras, Rez.- C.
  84. lasnı̑čar, -rja, m. der Friseur, Cig., Jan.
  85. lasníčən, -čna, adj. = kapilaren, Capillar-, Jan.
  86. lasníčnost, f. = kapilarnost, Cig., Jan.
  87. lasník, m. 1) = predenica, die Kleeseide, Dol.; — 2) = lasišče, Cig.
  88. lasnǫ̑ča, f. die Leichtigkeit, die Hurtigkeit, Jan. (H.).
  89. lásnost, f. die Flinkheit, Cig.
  90. lasoplèt, -plę́ta, m. der Damenfriseur, Cig., Jan.
  91. lasovı̑t, adj. = kapilaren, Capillar-, Jan. (H.).
  92. lasovı̑tost, f. = kapilarnost, Jan. (H.), Sen. (Fiz.).
  93. 1. lȃst, -ı̑, f. das Grundeigenthum, der Besitz, Cig., Levst. (Nauk); — das Eigenthum; v lasti imeti, zueigen haben, inhaben, Jan.; = v last imeti, Cig.; v last dati, zueigen geben, Jan. (H.); kupiti kaj v l., durch Kauf etwas eigenthümlich an sich bringen, Mur.; zaklad v svojo last pripraviti, Ravn.- Valj. (Rad); — nam. vlast.
  94. 2. lȃst, -ı̑, f. die Gemächlichkeit, die Muße, C.; — prim. hs. last, f. die Leichtigkeit.
  95. lástava, f. polukrožen izrezek na robu ovčjega ušesa (znamenje, čegava je ovca), Vrsno- Erj. (Torb.).
  96. lástavica, f., Cig., pogl. lastovica.
  97. lástən, -stna, adj. 1) eigen; svojo lastno hišno imeti; lastna volja, der Eigenwille, C.; lastna ljubezen, Eigenliebe, Mur., Cig., Jan.; lastna hvala, das Eigenlob, Cig., Jan.; lastna škoda ga je izučila, er ist durch eigenen Schaden klug geworden, Cig.; — lastno ime, der Eigenname; — 2) zahm, zutraulich, Goriš.- Štrek. (Let.).
  98. lastíłən, -łna, adj. zueignend, possessiv, ( gramm.) Jan.
  99. lastína, f. das Eigenthum, Dict., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; svojo lastino razdeliti, Škrinj.; tuja l. mu je sveta, LjZv.; kraljeve lastine, die Domänen, Cig.; — was zum Grunde hinzuerworben ist, die Ueberlandgründe, Cig., Svet. (Rok.).
  100. lastı̑nar, -rja, m. = lastnik, Jan., C., Ravn.- Valj. (Rad).

   14.401 14.501 14.601 14.701 14.801 14.901 15.001 15.101 15.201 15.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA