Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (14.101-14.200)

  1. kontrāst, m. nasprotje, der Contrast, Cig. (T.).
  2. kontrōlstvọ, n. das Controlwesen, Cig.
  3. kontumācijski, adj. Contumaz-: kontumacijska služba, DZ.
  4. konvēncijski, adj. Conventions-: konvencijski (-ı̑jski) denar, Cel. (Ar.).
  5. konzistōrij, m. = konsistorij, duhovno svetovavstvo (papeževo, škofovsko), das Consistorium, Cig., nk.
  6. konzistorijālən, -lna, adj. Consistorial-, Cig., nk.
  7. kōnzulski, adj. Consular-: k. opravnik, uradnik, der Consularagent, der Consularbeamte, DZ.
  8. kōnzulstvən, -stvəna, adj. Consulat-, Consular-: konzulstvena oblast, die Consulatbehörde, DZ.
  9. kōnzulstvọ, n. die Consulswürde, das Consulat, Cig., Jan., nk.
  10. 1. kópast, adj. = čopast, Mur., Jan.; kopasta kura, C.
  11. 2. kópast, adj. schoberförmig, haufenförmig: kopasti oblaki, Haufenwolken, Jes., vzhŠt., C.
  12. kopáti se, -ȃm se, vb. impf. = kopičiti se: oblak se za oblakom kopa, Vrtov. (Vin.).
  13. kopẹ̑łski, adj. = kopelen, Cig.
  14. kopíčast, adj. schoberförmig; kegelförmig, Cig. (T.).
  15. kopı̑čkati se, -am se, vb. impf. Burzelbäume schlagen, C.
  16. kopítast, adj. 1) behuft, Cig.; — 2) hufförmig.
  17. kopíti se, -ím se, vb. impf. = kopeti, muffig werden, mucheln, C.; seno se kopi, das Heu dampft, Jan., Mik.
  18. kopjast, adj. spießförmig, lanzenförmig, Cig., Jan.; suličast ali k. list, Tuš. (B.).
  19. kopjenǫ̑səc, -sca, m. kopjanik, Cig., Jan.
  20. kopnozę̑məljski, adj. festländisch: kopnozemeljsko vodovje, Landgewässer, Jes.
  21. kǫ̑pski, adj. kopsko, die Zeit zwischen 4 und 5 Uhr nachmittags: vzpomladi se ovce priženo v kopsko, da jareta sesajo, tudi: solnce stoji na kopskem, Tolm.- Erj. (Torb.).
  22. koráłdast, adj. Korallen-, Cig.
  23. korāljast, adj. korallenartig, Cig. (T.), Erj. (Min.).
  24. kǫ̑rarski, adj. die Domherren betreffend; k. zbor, das Domcapitel, Jan.
  25. kǫ̑rarstvọ, n. die Domherrenwürde, das Canonicat, Dict., Cig., Jan., C.
  26. korasa, f. der Hundslattich (thrincia hirta), Josch.
  27. korednost, f. die Ebenbürtigkeit, V.-Cig.
  28. korę̑nast, adj. 1) wurzelartig, Cig.; — 2) baumstark, Cig.; — 3) wurzelig: korenasta rastlina, nk.
  29. koreníčast, adj. von echtem Schrot und Korn: koreničasti, nepokvarjeni Slovenci, Jurč.
  30. korenínast, adj. wurzelartig, Cig., Jan.
  31. koreníniti se, -ı̑nim se, vb. impf. Wurzeln schlagen, Cig.
  32. korenı̑nski, adj. Wurzel-.
  33. koreníti se, -ím se, vb. impf. Wurzel fassen, Mur., Cig., Jan.
  34. korenı̑tost, f. die Tüchtigkeit, die Gründlichkeit, Jan., Cig. (T.), nk.
  35. korę̑nski, adj. Wurzel-.
  36. korę̑nstvọ, n. coll. Wurzelgewächse (repa, krompir, korenje i. t. d.), Cig., C., Nov.
  37. kǫ́resəlj, -slja, m. die Karausche (cyprinus carassius), Frey. (F.).
  38. korı̑st, f. der Nutzen, der Vortheil, Habd.- Mik., Guts., Cig., Jan., nk.; občna k., der Gemeinnutzen, das Gemeinwohl, nk.; biti komu na (v) korist, jemandem zum Vortheile gereichen, nk.; to mi gre na korist, das kommt mir zugute, Cig.; (korist, m., Mur., vzhŠt.).
  39. korīst, m. kdor v koru (zboru) poje, der Chorist, Cig., Jan., nk.
  40. korístən, -stna, adj. nützlich, förderlich, ersprießlich, Mur., Cig., Jan., nk.
  41. korīstinja, f. die Choristin, nk.
  42. korístiti, -ı̑stim, vb. impf. nützen, Cig., Jan., nk.; — k. se s čim, aus etwas Nutzen ziehen, Cig. (T.).
  43. koristljìv, -íva, adj. = koristen, Jan.
  44. korístnost, f. die Nützlichkeit, die Zuträglichkeit, Cig., Jan., nk.
  45. koristoljúbən, -bna, adj. eigennützig, Cig., nk.
  46. koristoljȗbje, n. der Eigennutz, Cig., nk.
  47. koristolǫ́vən, -vna, adj. nach Gewinn haschend, gewinnsüchtig, eigennützig, C., Zora, Jurč., nk.
  48. koristolǫ̑vje, n. die Gewinnsucht, der Eigennutz, nk.
  49. korítast, adj. trogartig, muldenförmig, Z., Cig. (T.).
  50. korítiti se, -ı̑tim se, vb. impf. sich werfen (vom Brett), C.
  51. korjástiti, -ȃstim, vb. impf. nothzüchtigen, Ravn.- Cig., Notr.; ( nam. kurjastiti).
  52. kǫ̑rmus, m. = kolmež, Valj. (Rad).
  53. kornetīst, m. der Zinkenbläser, der Cornetist, Cig.
  54. korosəlj, -slja, m. = koreselj, V.-Cig.; (korošelj, Bes.).
  55. korsár, -rja, m. = gusar, der Pirat, Cig., Jan.; — prim. it. corsare.
  56. korsēt, m. die Schnürbrust; kurzes, knapp anliegendes Frauenoberkleid, das Corset.
  57. 1. kǫ̑s, m. das Stück; k. kruha, platna; lep k., ein gehörig großes Stück; vozni k., das Frachtstück, DZ.; vezilni, zvezni k., das Verbindungsstück, DZ.; die Strecke: k. ceste, steze; das Feldstück, Cig.; dva kosa ječmena, en kos pšenice, Polj.; die Parzelle, Jan., Nov.; na kose, parzellenweise, Nov.- C.; tri kose trsja, dva kosa loze, BlKr.
  58. 2. kọ̑s, m. die Schwarzdrossel oder Amsel (turdus merula); vodni k., die Wasseramsel (cinclus aquaticus), Cig., Erj. (Ž.); = povodni k., Dict., Cig.
  59. 1. kọ̑s, adj. indecl. k. biti, imstande sein: brez tega nismo kos biti, das können wir nicht entbehren, Z., jvzhŠt.; k. biti komu ali čemu, jemandem oder einer Sache gewachsen sein; njemu ni nihče kos, mit ihm kommt niemand auf; zvijača je sili kos, Npreg.- Jan. (Slovn.); nisem vsemu kos, ich kann nicht alles thun (bewältigen); (pomni: ona je kosa, mi smo kosi, Rogatec [ vzhŠt.]- C.).
  60. 2. kos, adj. schief, Cig. (T.), C., DZ.; — hs., rus.
  61. kósa, f. 1) die Sense; — smrtna k., die Sense des Todes; — 2) das Bäkeleisen der Kürschner, Cig.; — 3) zemeljska k., die Nehrung, Jes.
  62. kosáča, f. eine schlechte Sense, Cig.
  63. kosák, m. der Sensenmann, Jan., C.
  64. kosȃljkinja, f. die Mähderin, (kosalkinja) Mur., Danj.- Mik.
  65. kosȃłnica, f. nož, podoben sekiri, s katerim buče kosajo, kajk.- Valj. (Rad).
  66. kọ̑sanje, n. das Wetteifern, V.-Cig.
  67. kosár, -rja, m. 1) der Sensenschmied, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Sensenmann, C.; — 3) = folč, das Krummesser, Notr.
  68. kosaríca, f. velik nož, s katerim sekajo slanino, buče i. t. d., Bilje- Erj. (Torb.).
  69. kosárna, f. die Kaserne.
  70. kosárnica, f. die Sensenschmiede, die Sensenfabrik, Cig., C.
  71. 1. kósast, adj. sensenförmig, Cig.
  72. 2. kǫ́sast, adj. gestutzt: k. pes, ki nima celega repa, BlKr.
  73. kosáti, -ȃm, vb. impf. zerstückeln, Z.; k. na kocke, würfeln, V.-Cig.; k. kruh = na kose rezati, C., Jap. (Prid.).
  74. kọ̑sati se, -am se, vb. impf. sich messen: (im Ringen) = metati se, Lašče- Levst. (Rok.); — wetteifern, Cig., Jan., Cig. (T.): kosajo se, kdo bo prej opravil, Svet. (Rok.); v pridnosti in varčnosti se noben vaščan ne more kosati ž njim, LjZv.; kosa se domača peča s kupilnim robcem, LjZv.
  75. kosatíca, f. die Hyperbel ( math.), C., Let.
  76. kǫ̑scema, adv. stückweise, M.
  77. kǫ́sčək, -čka, m. dem. kos; k. kruha.
  78. 1. kǫ́səc, -sca, m. das Stück; na drobne kosce razsekati, in kleine Stücke hauen.
  79. 2. kósəc, -sca, m. 1) der Mähder; danes imamo kosce; — 2) der Wasserläufer (hydrometra lacustris), Zemon- Erj. (Torb.); — der Weberknecht (opilio), Erj. (Torb.); črni k., der Weberbock (lamia textor), Erj. (Ž.); — 3) der Wachtelkönig (rallus crex), Cig.; — 4) pl. kosci, der Orionsgürtel (drei Sterne im Sternbild des Orion), C.
  80. 3. kọ̑səc, -sca, m. dem. 2. kos; kleine Amsel.
  81. kǫ́sək, -ska, m. dem. 1. kos.
  82. kosekānta, f. die Cosecante ( math.), Cig. (T.).
  83. kósəm, -sma, m. die Flocke, Dict., Cig., Jan., C.; — die Schneeflocke, Vod. (Izb. sp.); — k. prediva, ein Bund Flachs, Mur., Valj. (Rad).
  84. kósəmčati, -am, vb. impf. neka igra z denarjem, ki iz klobuka iztresen kaže ali klavo ("kosem") ali pismo, Notr.
  85. kósəmčək, -čka, m. dem. kosmec; das Flöckchen, Cig.; k. volne, Cig., Glas.
  86. kósən, -sna, adj. Sensen-.
  87. kosę́r, -rja, m. = kosir, das Krummesser, Habd., Dict.
  88. koseríca, f. = kosarica, Štrek.
  89. 1. kosíca, f. dem. kosa; 1) kleine Sense; Ljubček moj kosico brusi, Npes.-K.; — 2) die Sichel, ogr.- C.; — 3) die Schweiffeder des Hahnes, C.
  90. 2. kosíca, f. das Amselweibchen, kajk.- Valj. (Rad).
  91. 1. kosìč, -íča, m. dem. 1. kos, das Stückchen, Rez.- Valj. (Rad).
  92. 2. kosìč, -íča, m. dem. 2. kos; die Amsel (turdus merula), Alas., Kras, Ist.- Erj. (Torb.); kọ̑sič, Rez.- Valj. (Rad).
  93. kosílati, -am, vb. impf. das Frühstück oder das Mittagsmahl nehmen, C., Savinska dol.; — prim. kosilo.
  94. kosíłce, n. dem. kosilo; kleines Früh- oder Mittagsmahl; plitvo k., Svet. (Rok.); — das Frühstück, Jan.
  95. kosíłčati, -am, vb. impf. ein kleines Frühmahl nehmen, frühstücken, C., M., Z.
  96. kosíliti, -ı̑lim, vb. impf. = kosilati, Meg.
  97. 1. kosı̑łnica, f. die Mähmaschine, Nov., DZ.
  98. 2. kosı̑łnica, f. pletenica, jerbas, ki ga nosijo ženske na glavi (ker v njem nosijo delavcem "kosilo" na polje), Tolm.- Štrek. (Let.).
  99. kosı̑łnik, m. der Mittagsgast, C.
  100. kosílọ, n. das Frühmahl bei den Landleuten; (nach bürgerlicher Sitte) das Mittagsmahl; na k. povabiti, zum Mittagsmahl einladen; na kosilu biti pri kom, bei jemandem das Mittagsmahl nehmen; pri kosilu, beim Mittagsmahle.

   13.601 13.701 13.801 13.901 14.001 14.101 14.201 14.301 14.401 14.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA