Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (13.801-13.900)

  1. kislovína, f. = kislina 2).
  2. kísniti, kı̑snem, vb. impf. sauer sein, in das Saure ziehen, Cig.
  3. kisomę̑rje, n. die Säuremessung, die Acidometrie, Cig. (T.).
  4. kísov, adj. = kisen, Cig., Jan.
  5. kísovanje, n. der Gährausbruch, Dol.; — (kisovanj, m., Mur., Met.- Mik.; kisovȃnj, Valj. [Rad]; kisovȃj, kar teče iz soda, kadar vino vre, Štrek.; "nejasna beseda; v drugem delu tiči morda nem. Wein," Štrek. [LjZv.]).
  6. kisovàr, -vára, m. der Essigbrauer, Cig., Jan.
  7. kisovȃrnica, f. die Essigfabrik, Cig., Jan.
  8. kísovski, adj. Essig-, Jan. (H.).
  9. kīst, m. der Pinsel, nk.; — rus.
  10. kítast, adj. 1) zopfähnlich; kitast motvoz (okoli klobuka), Jurč.; kitasta baroka, die Zopfperrücke, Cig.; — 2) voll Zöpfe, Mur.; — voll Striemen: k. hrbet domov prinesti, Jurč.; — 3) büschelartig, Cig.; — 4) sehnicht, sehnig, Mur., Cig., Jan.
  11. kitolǫ̑vstvọ, n. der Walfischfang, Cig.
  12. kládast, adj. blockartig.
  13. kláfarski, adj. possenreißerisch, M.; unflätig: klafarske besede, klafarske pesmi, Zotenlieder.
  14. kláfast, adj. geschwätzig, Boh.; unflätig im Reden, C.
  15. klȃmast, adj. tölpelhaft, Cig., Jan., C.; delala se je preprosta in klamasta, Jsvkr.
  16. klamatíriti se, -ı̑rim se, vb. impf. hoditi kakor pijan človek, Rihenberk- Erj. (Torb.); pogl. klamoteriti.
  17. klȃmpast, adj. 1) = neroden: k. človek, Notr.; — 2) schlapp: k. klobuk, C.
  18. klánčast, adj. abschüssig, abhängig, Jan.
  19. klȃnjati se, -am se, vb. impf. Verbeugungen machen, Mur., Cig.; k. se komu, sich vor jemandem verbeugen, ihn dadurch ehren, Cig., C., nk.; — hs.
  20. klápast, adj. schlaff herabhängend, Cig.; klapasta ušesa, Cig., BlKr., M.; — klapasta svinja = klapouha svinja, Vrt.; — kaj se tako klapasto držiš? warum lässest du also den Kopf hängen? BlKr.- M.
  21. klapoúhast, adj. tückisch, Z.
  22. klȃs, klȃsa, klasȗ, m. die Aehre; pšenični, rženi k.; — koruzni k., der Maiskolben, BlKr., jvzhŠt.
  23. klȃsast, adj. ährenartig, Cig., Jan.
  24. klasàt, -áta, adj. ährig, ährenreich, vollährig, Cig.; klasata praprot, der Aehrenfarn, Cig.
  25. klasáti, -ȃm, vb. impf. Aehren ansetzen, Nov.
  26. klȃsčək, -čka, m. dem. klasek.
  27. klȃsək, -ska, m. dem. klas, das Aehrchen.
  28. klȃsən, -sna, m. der Monat Juni, C.
  29. klásən, -sna, adj. 1) Aehren-; — 2) = klasat, Cig.
  30. klasicīzəm, -zma, m. vnetost za klasična dela, der Classicismus, Cig. (T.).
  31. klasìč, -íča, m. = klasek, Cig., Jan.
  32. klāsičən, -čna, adj. izboren, zgleden, classisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — pogl. klasiški.
  33. klāsičnost, f. zglednost, die Classicität, Cig. (T.), nk.
  34. klāsik, m. zgleden pisatelj (posebno starih Grkov in Rimljanov), der Classiker, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  35. klası̑nəc, -nca, m. der Aehrenkolben, C.; — der entkernte Maiskolben, C.
  36. klası̑nje, n. = klasje, C.
  37. klāsiški, adj. classisch, Jan.; klasiška metrika, Cv.
  38. klasíti se, -ím se, vb. impf. in Aehren schießen, sich ähren, Cig., Jan., Slom.- C., vzhŠt.- Kres, Dol.
  39. klasjè, n. coll. die Aehren; v k. iti, Aehren ansetzen, sich ähren, Cig., Jan.; — die Aehrenlese, die Chrestomathie, Cig. (T.); — klȃsje, Št.
  40. klasnàt, -áta, adj. ährig, ährenreich, Cig.
  41. klasníca, f. 1) bilka, ki ima klas, Tolm.- Štrek. (Let.); — 2) das wollige Honiggras (holcus lanatus), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  42. klasnjáča, f. die Aehrenkoralle (madrepora), Erj. (Z.).
  43. klasorǫ́dən, -dna, adj. ährenhervorbringend, Cig., Jan.
  44. klasováti, * -ȗjem, vb. impf. = klasiti se, in Aehren schießen, Jan., C.; tudi: k. se, Gor.; bilo je ravno spomladi, ko se je začelo žito klasovati, Pjk. (Črt.).
  45. klasǫ́vən, -vna, adj. = klasen, Jan.
  46. klasovẹ́ti, -ím, vb. impf. = klasiti se, Ravn.
  47. klasovı̑t, adj. ährenreich, Cig., Jan.
  48. klasovítən, -tna, adj. = klasovit, Jan.
  49. klasǫ̑vje, n. = klasje, Mur., Cig., Jan.; k. pobirati, Jsvkr.; klasovjè, kajk.- Valj. (Rad).
  50. klasovnàt, -áta, adj. = klasnat, Jan.
  51. klȃst, -ı̑, f. das Viehfutter, Jan., C.
  52. klásti, kládem, vb. impf. legen, Mur., Krelj- M., Trub.; testo v peč k., Soška dol.- Erj. (Torb.); k. si grahovico pod vzglavje, Npreg.- Erj. (Torb.); živini k., dem Vieh Futter vorlegen, Cig., Jan., Erj. (Izb. sp.), Vrt., Gor.; Klast voličem hlapci šli, Npes.-K.; čebelam k., Por.; — v strah k., in Furcht versetzen, Ben.- Kl.
  53. klasȗnəc, -nca, m. = klasinec, der Maiskolben, BlKr.
  54. klatáriti se, -ȃrim se, vb. impf. herumschwärmen, sich herumtreiben.
  55. klatárski, adj. sich herumtreibend: k. pes, herrenloser Hund, BlKr.
  56. klavīrski, adj. Clavier-, Cig.
  57. klávrnost, f. die Niedergeschlagenheit, der Trübsinn.
  58. klȃvsati, -am, vb. impf. = kavsati, M., Z.
  59. klȃvski, adj. Schlächter-, Cig., Jan.
  60. klávsniti, klȃvsnem, vb. pf. = kavsniti, Jan., C., M.
  61. klečeplȃstvọ, n. das Kriecherthum, C.; — die Frömmlerei, SlN.
  62. klečę̑tast, adj. schotterig, Svet. (Rok.); — prim. klečet m. 2).
  63. klẹ̑jast, adj. leimicht, klebrig, Cig., Jan., C.
  64. klę́kast, adj. 1) verkrümmt: klekasto drevo, Notr.; prim. kleka 3); — 2) hinkend, Z.
  65. klekováti se, -ȗjem se, vb. impf. Kniebeugungen machen, ogr.- C.
  66. klepȃrstvọ, n. das Spenglerhandwerk, Jan. (H.).
  67. klepetávast, adj. = klepetav, LjZv.
  68. klesár, -rja, m. = kamenar, der Steinmetz, V.-Cig.; — hs.
  69. klésati, klę́šem, vb. impf. (Steine) behauen, Z., C.; umetniki so klesali podobe iz mramorja, Erj. (Min.); — konj se kleše, das Pferd schlägt mit dem hinteren Hufeisen an das vordere an, Z.; — prim. kresati.
  70. klesk, m. = lešnikar, der Nusshäher, Frey. (F.).
  71. klę́sniti, klę̑snem, vb. pf., Šol., C.; pogl. klecniti.
  72. klẹ̑st, m. 1) die Abästung, C., M.; — 2) abgehauener Ast, ogr.- C.
  73. klẹ̑stək, -stka, m. abgehauener Ast, Bes.
  74. klẹstı̑łnik, m. langes, am Ende gekrümmtes Hackmesser, Svet. (Rok.); das Abästmesser, Cig., Kr., Goriš.
  75. klẹstína, f. abgehackter Zweig, Cig.; coll. abgehackte Zweige, Z.
  76. klẹ́stiti, -im, vb. impf. 1) behacken, behauen; drevje k.; abhacken; veje k., Cig.; — 2) prügeln, Cig.; — 3) derb auftretend einhergehen, C.
  77. klẹ̑stje, n. das Abholz, Z.; abgehauene Aeste in Buschen gebunden, als Futter oder auch als Dünger, Gor.
  78. klẹ́stniti, klẹ̑stnem, vb. pf. 1) beschneiden, abästen, C.; — 2) schlagen, C.
  79. klẹ́striti, -im, vb. impf. = klestiti, BlKr.- DSv.
  80. klẹ́ščast, adj. zangenförmig, Cig., Jan.
  81. klẹtȃrstvọ, n. die Kellerwirtschaft, Cig. (T.), C., DZ., nk.
  82. klę̑vsa, f. schlechtes Pferd, Mik. (Et.).
  83. klicenòs, -nǫ́sa, m. der Keimträger, Cig. (T.).
  84. klínast, adj. 1) keilförmig, Cig., Jan., Cig. (T.); klinasto pismo, die Keilschrift, Jan., Cig. (T.); klinasto se končevati, sich auskeilen ( min.), Cig. (T.); — 2) pflockartig, holznagelförmig.
  85. klisati, -am, vb. impf. galoppieren, kajk.- Mik.
  86. klistīr, m. v zadnjico vbrizgano zdravilo, das Klystier.
  87. klistīrati, -am, vb. impf. ( pf.) klystieren.
  88. klistı̑rka, f. die Klystierspritze, DZ.
  89. kljúbast, adj. trotzig, C.
  90. kljubę̑st, f. der Trotz, Cig., Jan., Poh., C.; od kljubesti, zum Trotz, C.
  91. kljubę̑stən, -tna, adj. trotzig, boshaft, ränkesüchtig, Fr.- C.
  92. kljubestljìv, -íva, adj. trotzig, Jap.- C.
  93. kljubę̑stnik, m. der Trotzige, C., Z.
  94. kljubestováti, -ȗjem, vb. impf. = kljubetovati, Poh.- C.
  95. kljubljívost, f. der Trotzsinn, Guts., Cig., Jan., C.
  96. kljúbost, f. = kljubest, der Trotz, Jan., C.
  97. kljúbostən, -stna, adj. = kljubesten, trotzig, Jan.
  98. kljubostìv, -íva, adj. = kljubesten, trotzig, C.
  99. kljúbostnica, f. die Trotzerin, Jan. (H.).
  100. kljúbostnik, m. der Trotzer, Jan. (H.).

   13.301 13.401 13.501 13.601 13.701 13.801 13.901 14.001 14.101 14.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA