Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (13.301-13.400)

  1. 1. izvẹ́dnost, f. die Erfahrenheit, (zv-) Mur., C.; izvednost (zved-) tega gospodarnika posnemajmo, Ravn.; pogl. izvedenost.
  2. 2. izvédnost, f. 1) die Deducierbarkeit, Cig. (T.); — 2) die Gangbarkeit (der Ware), V.-Cig.
  3. izvę́kati se, -am se, vb. pf. sich ausweinen, sich abschreien, Jarn., Cig.
  4. izvę́riti se, -vę̑rim se, vb. pf. seinem Glauben untreu werden, Cig.
  5. izvẹ̑sək, -ska, m. = izveska, Jan. (H.); — hs.
  6. izvẹ́sən, -sna, adj. izvesna pola, der Aushängebogen, Cig., Jan.
  7. izvẹ́siti, -vẹ̑sim, vb. pf. aushängen, Cig., Jan.; — hs.
  8. izvẹ̑ska, f. das Aushängeschild, Cig.
  9. izvẹ̑st, adj. = zvest, Vod. (Pes.), Levst. (Zb. sp.), Erj. (Min.); — prim. stsl. izvêstъ, certus, firmus.
  10. izvẹ́stən, -stna, adj. gewiss, Cig. (T.); bestimmt: izvestna dalja, Žnid., DZ.; — izvestno, zuversichtlich, gewiss, Vrt., DZ.; zdaj vemo izvestno, Navr. (Let.); — stsl.
  11. izvésti, -védem, vb. pf. 1) anbringen, absetzen: blago i., Cig., Jurč.; pogl. zvesti; — 2) ableiten, derivieren, Cig. (T.), nk.; — deducieren, folgern, Cig. (T.); — 3) ausführen, Jan., Cig. (T.), C., nk.; durchführen ( z. B. ein Bild), Cig. (T.); executieren, vortragen ( z. B. ein Tonstück), Cig. (T.); — 4) gelingen, Št.- M.; ni mu izvedlo, Svet. (Rok.); tudi: i. se, C.
  12. izvę́sti, -vę́zem, vb. pf. mit Stickerei verzieren, sticken, Cig.; izvezen, gestickt, nk.; — hs.
  13. izvẹstíti, -ím, vb. pf. benachrichtigen, nk.; — rus.
  14. izvẹ̑stje, n. der Bericht, die Nachricht, Cig. (T.), C., nk.; — rus.
  15. izvẹ́stnost, f. die Gewissheit, die Bestimmtheit, Cig. (T.), DZ., nk.; — stsl.
  16. izvẹstóba, f. = zvestoba, Levst. ( LjZv.).
  17. izvẹ́šiti se, -im se, vb. pf. durch das Spundloch (veha) verdampfen, verrauchen (o vinu), Cig., C., M.; schal werden, Cig. (T.); vino se izveši, ako dolgo stoji v nezaprti posodi, ter izgubi moč in okus, "izvešeno" vino, Ip.- Erj. (Torb.), Kras; vinski cvet se v plitvi, odprti posodici izveši, to je izpuhti, Vrtov. (Km. k.); — zelje se je izvešilo, hat die Säure verloren, Cig.; — izvẹšíti se, Dict.
  18. izvẹževáti se, -ȗjem se, vb. impf. ad izvežiti se; — svet se izvežuje, wird schief, verkehrt, Jurč.
  19. izvẹžíti se, * -ím se, vb. pf. sich werfen: deska se je izvežila, Lašče- Erj. (Torb.).
  20. izvı̑cati se, -am se, vb. pf. die Reinigung im Fegefeuer bestehen, Cig.
  21. izviníčiti se, -ı̑čim se, vb. pf. verwildern (o vinski trti), Cig., C.; — prim. vinika.
  22. izvı̑rati se, -am se, vb. impf. sich hin und her drehen, sich krümmen: otrok se izvira, dreht und wendet sich unruhig hin und her, Erj. (Torb. = Let. 1880. 203.); komedijanti se izvirajo na konjih in po vrveh, LjZv.; v stare čase so se znali gospoda preizvrstno kratkočasiti, izvirati in ščepiriti, LjZv.; tudi: sich unanständig recken, Cig., Jan., Gor.
  23. izvírnost, f. die Ursprünglichkeit, die Originalität, Cig., Jan., nk.
  24. izvlȃsti, adv. besonders, vorzüglich, Cig., Jan., C.; — prim. izlasti, zlasti.
  25. izvojskováti, -ȗjem, vb. pf. (durch Krieg) erkämpfen, Cig.
  26. izvoljívost, adj. die Wählbarkeit, Cig.
  27. izvonjáti se, -ȃm se, vb. pf. verduften, Cig.
  28. izvǫ́rnost, f. = izvirnost, Cig. (T.), nk.
  29. izvpíti se, -vpı̑jem se, vb. pf. sich beim Schreien erschöpfen, seine Stimme ausschreien, Cig.
  30. izvŕstən, -stna, adj. vortrefflich, vorzüglich, ausgezeichnet, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — hs.
  31. izvrstíti, -ím, vb. pf. ausreihen, Z.; i. okolico iz okraja, SlN.; ausschichten, Šol.
  32. izvȓstnica, f. die Virtuosin, Cig.
  33. izvȓstnik, m. der Meister, der Virtuose, Cig. (T.), nk.; ni bil učenjak v svojem znanstvu, pa toliko veči izvrstnik, Navr. (Spom.).
  34. izvrstnják, m. ausgezeichneter Mann, C., Raič ( Let.); die Capacität, Cig. (T.); — der Classiker, Navr. (Kop. sp.).
  35. izvŕstnost, f. die Vortrefflichkeit, die Vorzüglichkeit, die Meisterschaft, die Virtuosität, Mur., Cig., Jan., nk.; — prim. izvrsten.
  36. izvŕšnost, f. die Vollstreckbarkeit, DZ.
  37. izvȓžkast, adj. verworfen: malopridni, izvržkasti ljudje, Ravn.
  38. izzídati se, -am se, vb. pf. sich arm bauen, sich überbauen, Cig.
  39. izžrebíti se, -ím se, vb. pf. aufhören Fohlen (Füllen) zu werfen, ausfohlen, Cig.
  40. ižę̑s, m., Gor., pogl. igo.
  41. jábołčast, adj. apfelförmig, Cig., Jan.
  42. jábołkast, adj. apfelförmig.
  43. jadrȃrstvọ, n. die Segelmacherei, Cig.
  44. jadriti se, -im se, vb. impf. sich beeilen, C.
  45. jȃdrnost, f. die Hurtigkeit, die Schnelligkeit, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.
  46. jágodast, adj. beerenartig, Cig.
  47. jágodičast, adj. beerenförmig, Cig., Jan.
  48. jájast, adj. eiförmig, oval, Cig., Šol., Cig. (T.).
  49. jȃjčarski, adj. die Eierhändler betreffend: j. trg, der Eiermarkt, Cig.
  50. jájčast, adj. eiförmig, eirund, oval.
  51. jájčkast, adj. jajčast, Cig.
  52. jakẹ́vati se, -am se, vb. impf., Jan., pogl. jakovati se.
  53. jákost, f. 1) die Stärke, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., kajk.- Valj. (Rad); — die Intensität: j. svetlobe, die Lichtstärke, j. nihaja, die Schwingungsintensität, j. toka, die Stromstärke, Cig. (T.); — 2) die Tüchtigkeit, die Vortrefflichkeit, Cig., C., M.; — = krepost (Tugend), ogr.- C.; — 3) jakost (= trdnjavo) v rokah imeti, die Sicherstellung in den Händen haben, BlKr.- M.
  54. jákostən, -tna, adj. kräftig, stark, Z., Jan. (H.).
  55. jakováti se, -ȗjem se, vb. impf. sich in der Stärke messen, ringen, Jan., Navr. (Let.).
  56. jálnost, f. 1) der Neid, C., Mik., vzhŠt.; — 2) der Trug, die Falschheit, ogr., kajk.- Valj. (Rad); j. sveta, ogr.- Let.
  57. jálovost, f. die Unfruchtbarkeit; — die Schalheit, die Seichtheit, Cig.
  58. jálovski, adj. = jalov, DZ.
  59. jámast, adj. 1) grubenartig; — concav, Cig. (T.); dvojno j., biconcav, Cig. (T.); — 2) grubig, voll Gruben, Mur., Cig., Jan.; jamasta cesta, Z.; — 3) höhlig, Cig.; jamaste peči, Grottenfelsen, C.; — löcherig, Cig., Jan.
  60. jamastoizbǫ̑čen, adj. convexconcav, Sen. (Fiz.).
  61. jāmbski, adj. jambisch, Cig. (T.).
  62. jámičast, adj. 1) voll Grübchen, grubig, Mur., Cig.; — löcherig, Cig.; jamičast sir, Habd.- Mik., Dict.; — 2) concav, Cig. (T.).
  63. jamomę̑rski, adj. Markscheide-, DZ.
  64. jamomẹ̑rstvọ, n. die Markscheidekunst, Cig., Jan., DZ.
  65. jȃmski, adj. Gruben-, Bergwerks-, Cig., Jan.; jamsko polje, das Grubenfeld, Cig. (T.); jamsko delo, die Bergwerksarbeit, Idrija- Frey. (Rok.).
  66. jȃmstvọ, n. die Bürgschaft, nk.; — hs.
  67. janičárski, adj. Janitscharen-.
  68. jāntarjast, adj. bernsteinartig, Cig.
  69. jāntarski, adj. Bernstein-: jantarska kislina, die Bernsteinsäure, Cig. (T.).
  70. jȃrčkast, adj. 1) grabenförmig, muldenförmig, Cig., Jan.; — 2) von Gräben durchzogen: jarčkaste ravnine, Vrtov. (Km. k.).
  71. járnost, f. 1) die Energie, der Muth, C.; — die Hurtigkeit, C.; — 2) die Helltönigkeit, Mur.
  72. jarọ̑st, f. der Zornmuth, der Ingrimm, Cig., Jan., Cig. (T.).
  73. jarúgast, adj. voll Schluchten und Gräben: j. svet, BlKr.; jarugasta cesta, voll Gräben, Vrt.
  74. jȃs, m. die Helle, der Schimmer, der Glanz, C.
  75. jása, f. baumlose, gelichtete Stelle im Walde, Cig., C., Mik., Goriš.
  76. jásəłce, f. pl. dem. jasli; das Futterkrippchen; — das Weihnachtskrippchen.
  77. jásəłčən, -čna, adj. Krippen-; jaselčna veselica, ZgD.
  78. jásen, -sę́na, m. = jesen, die Esche (fraxinus excelsior), Kras- Erj. (Torb.).
  79. jásən, -sna, adj. 1) heiter, hell, licht; jasno je, es ist heiteres Wetter; nebo je jasno, kakor ribje oko; jasna noč; jasno oko, ein helles, ungetrübtes Auge; jasno čelo, heitere Stirne, Cig.; — hell (o barvi): jasna barva, Cig., Jan.; jasen v lice, jasnega obraza, blass, schlecht aussehend, Z., Lašče- Levst. (M.); ves bled in jasen, LjZv.; — jasen gozd, gelichteter Wald, Dol.; na jasno, ins Freie, Levst. (Pril.); jasna streha, durchlöchertes Dach, Z.; če je jasno na sv. večer, so jasni kozolci (leer), Dol.; — 2) vernunftklar, Cig.; jasna glava, ein heller, aufgeklärter Kopf, Cig., C.; jasno je v glavi, C.; — jasni presledki, jasna trenotja, lichte Augenblicke (eines Geisteskranken), Cig. (T.); — 3) klar, deutlich, jasno razložiti kaj; to je jasno, kakor beli dan, das liegt auf der flachen Hand; jasni pojmovi, deutliche Begriffe, Cig. (T.); — 4) lebhaft, munter: jasna devojka, ogr.- C.
  80. jaseníca, f. die Blütenesche (fraxinus ornus), Kras- Erj. (Torb.).
  81. jasíka, f. die Zitterpappel (populus tremula), Cig., Jan.; prim. jesika; — die Blütenesche (fraxinus ornus), Kras- Erj. (Torb.).
  82. jȃskati, -am, vb. impf. hellaut gackern: kokoši jaskajo, C., Z., jvzhŠt.; — pren. laut schreien (zankend, jammernd u. dgl.), Z., jvzhŠt.; klepetave žene jaskajo, Dol.
  83. jásla, f. = asla, Habd.- Mik.
  84. jȃsla, n. pl. = jasli, Valj. (Rad).
  85. jȃsle, -səl, f. pl. = jasli, Mur., jvzhŠt.
  86. jásli, f. pl. die Futterkrippe.
  87. jȃslice, f. pl. dem. jasle, = jaselce.
  88. jasmı̑n, m. = jazmin, Jan.
  89. jasníca, f. eine heitere Stelle am bewölkten Himmel, Jan.
  90. jásnič, m. = jasno nebo: ponočni jasnič spomladi ni dober, Tolm.- Štrek. (Let.).
  91. jasnílọ, n. die Erklärung, die Verdeutlichung, Raič ( Let.); der Commentar, Bes.
  92. jasnína, f. die Heitre, M.
  93. jasníti, -ím, vb. impf. 1) hell, heiter machen, aufheitern, Cig., Jan.; — j. se, sich aufheitern, sich aufhellen (vom Wetter); jasni se od severa do juga; — 2) erklären, deutlich machen, Raič ( Let.).
  94. jasnoglȃvəc, -vca, m. heller Kopf, C.
  95. jasnoòk, -ǫ́ka, adj. helläugig, Cig.
  96. jásnost, f. 1) die Heitre, die Helle; — 2) die Verstandeshelle, die Aufgeklärtheit, Cig.; — 3) die Deutlichkeit.
  97. jasnóta, f. = jasnost 1), Jan.
  98. jasnovídən, -dna, adj. hellsehend, M.
  99. jāspis, m. = jašma, der Jaspis, Cig. (T.).
  100. jāspra, f. der Asper (türkische Münze), Cig.

   12.801 12.901 13.001 13.101 13.201 13.301 13.401 13.501 13.601 13.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA