Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (13.201-13.300)

  1. izsledovȃtelj, m. der Forscher, Cig. (T.).
  2. izslẹdováti, -ȗjem, vb. impf. aufspüren, aufsuchen, Nachforschungen pflegen, Cig., C., DZ.; — (wissenschaftlich) untersuchen, erforschen (po stsl. i. rus.), Cig. (T.).
  3. izsledovȃvəc, -vca, m. der Forscher, Cig.
  4. izslẹpáriti, -ȃrim, vb. pf. herausschwindeln, abgaukeln, Cig.; denar iz ljudi i., SlN.
  5. izslúženəc, -nca, m. kdor se je izslužil, Cig.
  6. izslúžiti, -im, vb. pf. 1) = doslužiti, ausdienen, Mur.; — = odslužiti, abverdienen: i. s tlako, durch Frohndienst entgelten, Cig.; — 2) i. se, durch den Dienst seine Kräfte erschöpfen, Cig.; vojak se je izslužil, C.
  7. izsmȃjati, -am, vb. impf. ad izsmoditi; ausflammen: i. puško, Cig.
  8. izsmẹ́jati se, * -smẹ́jem se, vb. pf. zu lachen aufhören, auslachen, Cig.
  9. izsmodíti, -ím, vb. pf. ausflammen: i. puško, Cig.
  10. izsmolíti, -ím, vb. pf. inwendig mit Pech überziehen, auspichen, austheeren, Cig.
  11. izsmȓcati, -am, vb. pf. auspumpen: vodo iz jame i., Erj. (Min.).
  12. izsmŕčati se, -čím se, vb. pf. ausschnarchen, Cig.
  13. izsnẹdáriti, -ȃrim, vb. pf. durch Naschen leeren, ausnaschen, Cig.
  14. izsnę́ti, -snámem, vb. pf. etwas Aufgestecktes, Eingehängtes heraus-, wegnehmen, jvzhŠt.; i. se, sich loslösen (von einem aufgesteckten, eingehängten Gegenstande): obroček se je izsnel, jvzhŠt.
  15. izsnováti, -snújem, vb. pf. 1) = snovanje končati; — 2) ausführen, entwickeln, C., M.; — 3) i. se, sich herauswinden: i. se iz mreže, C.
  16. izsolíti, -ím, vb. pf. mit dem Salzen fertig werden.
  17. izsołzẹ́ti, -ím, vb. pf. aussickern, Z.
  18. izsołzíti se, -ím se, vb. pf. sich ausweinen, Zora.
  19. izsópsti, -sópem, vb. pf. ausathmen, aushauchen, Cig.
  20. izsráti, -sę́rjem, vb. pf. als Excrement abgehen lassen.
  21. izsrẹ́bati, -bam, -bljem, vb. pf. ausschlürfen, vse mleko izsrebati iz posode.
  22. izsrę̑čkati, -am, vb. pf. 1) durch Ziehung des Loses auswählen, auslosen, C., nk.; — 2) verlosen, ausspielen, Cig., C., nk.
  23. izsrečkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izsrečkati, nk.
  24. izsrečkovȃvəc, -vca, m. der Ausspieler, Cig.
  25. izsrẹ̀d, praep. c. gen. = iz sredi, aus der Mitte, Cig.
  26. izsrẹ́dən, -dna, adj. excentrisch ( math.), Cig. (T.), C.
  27. izsrẹdíščən, -čna, adj. = izsreden, ogr.- C.
  28. izsrẹ́dnost, f. die Excentricität ( math.), Cig. (T.).
  29. izsŕkati, -sȓkam, -čem, vb. pf. ausschlürfen; zadnje kaplje iz kupice i.
  30. izstáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) herausstellen, Cig.; aussetzen, Jan., C.; — hervorheben, Cig. (T.); — 2) i. vse, alles durch Setzen verbrauchen, Cig.
  31. izstǫ́kati, -stǫ́kam, -čem, vb. pf. 1) i. kaj, ächzend vorbringen, Cig.; — 2) aufhören zu ächzen; tudi: i. se, Cig.
  32. izstòp, -stǫ́pa, m. das Heraustreten: i. na breg, die Landung, Cig.; i. iz sence, die Emersion ( astr.), Cig. (T.); — der Austritt, Jan.; i. iz društva, nk.; — der Ausfall (gewisser Theile des menschlichen Körpers aus ihrer Lage), der Vorfall, Cig.; — der Vorsprung ( arch.), Cig. (T.).
  33. izstǫ́panje, n. das Heraustreten, das Austreten, M., nk.; — prim. izstopati.
  34. izstǫ́pati, -pam, vb. impf. ad izstopiti; heraustreten: ljudje so vstopali in izstopali, Erj. (Izb. sp.); — hervorragen, Cig. (T.); — austreten: zaporedoma iz društva izstopajo udje, nk.
  35. izstǫ̑pək, -pka, m. = izstop, der Austritt, Mur., DZ.
  36. izstǫ́pən, -pna, adj. 1) vorspringend, DZ.; — 2) den Austritt betreffend, Cig.
  37. izstǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. heraustreten, Cig.; — austreten; iz društva, iz službe i., Cig., Jan., nk.
  38. izstrádanəc, -nca, m. ein ausgehungerter Mensch, Cig.
  39. izstrádanka, f. die Ausgehungerte, Jan. (H.).
  40. izstrádati, -am, vb. pf. aushungern; lakota bo deželo izstradala, Jap.- C.; — i. se, sich abhungern, Cig.; izstradan, ausgehungert: izstradan človek, jvzhŠt.
  41. izstrahováti, -ȗjem, vb. pf. durch Schrecken erlangen: denar iz koga i., jemandem Geld abschrecken, Cig.
  42. izstrẹ̀ł, -strẹ́la, m. das Abschießen, die Abfeuerung, Cig., Jan.
  43. izstrẹ̑łək, -łka, m. das Geschoss, das Projectil, Cig. (T.), DZ.
  44. izstrẹlíti, -ím, vb. pf. herausschießen, ausschießen; i. kroglo; — i. komu oko, Cig., Jan.; — i. puško, ein Gewehr ausschießen, Cig.; i. se, sich entladen, Cig.
  45. izstrẹ́ljati, -am, vb. pf. 1) durch Schießen herausbringen, ausschießen; — 2) s streljanjem porabiti, verfeuern, Cig.
  46. izstrẹljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izstreliti, izstreljati, Z.
  47. izstŕgati, -stȓgam, -žem, vb. pf. ausschaben, ausradieren, Cig., Jan.
  48. izstrgljáti, -ȃm, vb. pf. = izstrugljati, Cig.
  49. izstríči, -strížem, vb. pf. mit der Schere ausschneiden, ausscheren, Cig.
  50. izstrı̑žək, -žka, m. der Ausschnitt (mit der Schere), Cig.
  51. izstrójiti, * -im, vb. pf. fertig gerben; i. kože.
  52. izstrȗg, m. die Rasur (v kakem pisanju), Cig.
  53. izstrúgati, -gam, vb. pf. 1) ausdrechseln, Cig.; — 2) ausschaben, radieren, Cig., DZ.
  54. izstrugljáti, -ȃm, vb. pf. auskratzen, ausradieren: z nožem i., Cig.
  55. izstrúžiti, -im, vb. pf. ausdrechseln, Cig.
  56. izsúkati, -kam, -čem, vb. pf. herauswinden, ausdrehen, Cig.
  57. izsušénje, n. die Austrocknung, die Trockenlegung, nk.
  58. izsuševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izsušiti; trocken legen: i. močvirje, Cig. (T.).
  59. izsušíti, -ím, vb. pf. austrocknen, trocken legen, Cig. (T.), nk.; — i. se, austrocknen ( intr.), Dalm.- C., nk.
  60. izsúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. herausschütten, ausschütten, wegschütten (von trockenen Dingen), Dol' malo izspi, Vod. (Rok.)- Levst. (Rok.); — pren. svoje srce izspe, Trub.; — i. se: herausfallen: čreva so se mu izsule, Schönl.; ausgeschüttet werden: naglo se je črez nje izsula jeza božja, Bas.
  61. izsuváti, -súvam, -sújem, vb. pf. durch Stoßen hinausschaffen; izsuvali so ga iz hiše.
  62. izsvojeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izsvojiti; expropriieren, Jan.
  63. izsvojı̑təv, -tve, f. die Expropriation, Jan.
  64. izsvojíti, -ím, vb. pf. = razsvojiti, expropriieren, Jan.
  65. izšáliti se, * -im se, vb. pf. aufhören zu scherzen, ausscherzen, Cig.
  66. izšibíti se, -ím se, vb. pf. eingebogen werden: tramovje se je izšibilo, vzhŠt.
  67. izšǫ̑lati se, -am se, vb. pf. die Schule absolvieren, die Studien vollenden; izšolal se je na Dunaju; — bila je izšolana v mestu, Jurč.; izšolan, geschult, Cig.
  68. iztəkljívost, f. die Vorwitzigkeit, C.
  69. iztelę́titi se, -ę̑tim se, vb. pf. aufhören zu kalben, C.
  70. iztelíti se, -ím se, vb. pf. 1) = steliti se, abkalben, Cig., C.; — 2) i., aufhören zu kalben, auskalben, Z.; (bolje: i. se).
  71. iztépsti, -tépem, vb. pf. 1) durch Schlagen herausbringen; prah i. iz obleke, herausklopfen; — ausprügeln (aus einem Orte), wegprügeln, Cig.; — erprügeln, erklopfen, Cig.; — 2) ausklopfen: i. suknjo, Cig.; ausbeuteln, Mur.; ausstäupen, ausstreichen: tatu i., Cig.
  72. iztésati, -tę́šem, vb. pf. mit der Axt ausarbeiten, aushauen, auszimmern; ne more se iz vsakega lesa podoba iztesati, Cig.
  73. iztesávati, -am, vb. impf. ad iztesati.
  74. iztesováti, -ȗjem, vb. impf. ad iztesati.
  75. iztìs, -tísa, m. = iztisk, Cig., Jan., nk.
  76. iztı̑sək, -ska, m. = iztisk, Cig., Jan.
  77. iztı̑sk, * m. der Abdruck, das Exemplar (eines Druckwerkes), DZ.
  78. iztískati, -am, I. vb. impf. ad iztisniti; herausdrücken, auspressen, entpressen, Cig., Jan.; — II. vb. pf. zuende drucken, den Druck beenden: knjigo, vse knjige i., nk.
  79. iztiskávati, -am, vb. impf. = iztiskovati, herausdrücken.
  80. iztiskȃvəc, -vca, m. der Erpresser, Cig.
  81. iztiskovȃnje, n. das Herausdrücken, M.
  82. iztiskováti, -ȗjem, vb. impf. ad iztisniti.
  83. iztísniti, -tı̑snem, vb. pf. mit einem Druck herausbringen, ausdrücken, entpressen; — herausdrängen, herausschieben.
  84. iztogotíti se, vb. pf. sich ausärgern, seine Wuth ausschäumen lassen, Cig.
  85. iztrę́sati, -am, vb. impf. ad iztresti; herausschütteln, ausbeuteln, Cig., C.
  86. iztrẹ́skati se, -trẹ̑skam se, vb. pf. aufhören einzuschlagen: iztreskalo je, Z.; oblaki so se iztreskali, die Wolken haben sich entladen, Cig.
  87. iztresováti, -ȗjem, vb. impf. ad iztresti; = iztresati.
  88. iztrę́sti, -trę́sem, vb. pf. ausbeuteln, ausschütteln; i. kaj iz vreče; — otroci in stari ljudje kmalu jok iztresejo, Jan. (Slovn.); — i. jezo, seinen Zorn ausschütten, sich ausärgern, Cig.
  89. iztrǫ́siti, -trǫ́sim, vb. pf. ausstreuen, ausschütteln, verstreuen; zrnje se je iz klasov iztrosilo.
  90. iztúrjati se, -am se, vb. pf. ausrammeln, Z.
  91. iztútati se, -am se, vb. pf. ausschmollen, Cig.
  92. izumljívost, f. erfinderischer Sinn: bogata i., LjZv.
  93. izȗrjenost, f. die Geübtheit, die Gewandtheit, die Geschicklichkeit, Cig., Jan., nk.
  94. izȗst, adv. na izust, auswendig, aus dem Gedächtnis: na i. znati, Vrt.; na i. učiti se, Kres; — (tudi: aus dem Stegreif, Zv.).
  95. izȗstək, -stka, m. der Ausspruch, die Aeußerung, C.
  96. izȗstən, -tna, adj. = usten, mündlich: izusten prevod, mündliche Uebersetzung, DZ.; izustna preskušnja, mündliche Prüfung, DZ.; izusten govor, freier Vortrag, Cig. (T.).
  97. izustílọ, n. der Ausspruch, die Aeußerung, Cig. (T.), C., DZ.; zameril sem se mu s tem izustilom, Zv.
  98. izústiti, * -im, vb. pf. aussprechen, Cig., C.; ni mogel besede izustiti, er konnte kein Wort vorbringen, Cig.; hvalo i. komu, den Dank aussprechen, Levst. (Močv.).
  99. izvẹ́denost, f. die Erfahrenheit, die Sachkenntnis, Cig., Jan., nk.
  100. izvẹdljívost, f. die Forschbegierde, Jan.

   12.701 12.801 12.901 13.001 13.101 13.201 13.301 13.401 13.501 13.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA