Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (13.101-13.200)

  1. izprevẹ́dẹti se, -vẹ́m se, vb. pf. 1) sich eines andern besinnen: zur Besinnung kommen, C.; — 2) sich versehen, irren, fehlen: da se ne izpreveš, C.; — 3) muthwillig, übermüthig werden, ogr.- C.; v dobroti se i., ogr.- Let.
  2. izprevẹ́dnost, f. 1) der Leichtsinn, C.; — 2) der Muthwille, die Bosheit, Cig., C., ogr.- Valj. (Rad).
  3. izprevedríti se, -ím se, vb. pf. = prevedriti se, heiter werden, Z., Notr.
  4. izprevídnost, f. die Einsicht, die Klugheit, Cig., Jan.
  5. izprevǫ̑dstvọ, n. die Geleitschaft, Cig., Jan.
  6. izprevóziti se, -vǫ́zim se, vb. pf. eine Spazierfahrt machen, Jan.
  7. izprežéljnost, f. die Lieblichkeit, Jan.
  8. izprhčáti se, -ȃm se, vb. pf. durch Abliegen mürbe werden, jvzhŠt.; izprhčana jabolka, Št.- Vest.
  9. izprı̑jenost, f. die Verderbtheit, (sprid-) Mur., Cig., Jan., nk.
  10. izpríščiti se, -im se, vb. pf. ausschlagen, Cig.; izpriščilo se mu je po životu, er hat einen Ausschlag bekommen, Z.
  11. izprǫ́sən, -sna, adj. erbittlich, Cig.
  12. izprósiti, -prǫ́sim, vb. pf. 1) durch Bitten erlangen, erbitten; kar človek izprosi, brez greha nosi, M.; izprosivši tablico je pisal, Krelj; losbitten, Cig.; izprošen, infolge von Bitten befreit, Dict.; komaj sem ga izprosila, jvzhŠt.; beim Freien Erfolg haben: zaroka je končana in dekletce izprošeno, Let.; — 2) durch Bitten überreden: če ga boš izprosila, jvzhŠt.; izprosil ga je, er hat ihn durch eine Abbitte besänftigt, C.
  13. izprosljìv, -íva, adj. = izprosen, Cig.
  14. izprostę̑ra, f. die Ausdehnung, C.
  15. izprostı̑rati, -am, vb. impf. ad izprostreti, = razprostirati, Mur., Cig.; kerubima sta svoje peruti izprostirala, (sp-) Dalm.
  16. izprostı̑təv, -tve, f. die Dispens, Cig.
  17. izprostíti, -ím, vb. pf. befreien, Cig., Jan.; i. se, sich losmachen, Jan.; i. koga vseh troškov, Svet. (Rok.); Da sproščenim ( nam. izp-) bo vseh težav telesa Se srečnim izpolnila volja vsaka, Preš.
  18. izprostı̑tva, f. = izprostitev, C.
  19. izprostǫ́riti, -ǫ̑rim, vb. pf. geräumig machen, Ip., ogr.- Mik.
  20. izprostrẹ́ti, -strèm, vb. pf. = razprostreti, ausbreiten, Mur., Cig., Boh.; i. roke, Dalm.; ausstrecken: Mozes izprostre roko — in s strašnim hrupom zavezne Egipčane morje, Ravn.
  21. izpŕskati se, -pȓskam se, vb. pf. ausbocken, ausbrunften, C.; — izprskan (preprosto), verbuhlt, C.
  22. izpŕskniti, -pȓsknem, vb. pf. ausspritzen, Jan. (H.).
  23. izpsíkati, -kam, -čem, vb. pf. auszischen, Mur., Cig., Jan.
  24. izpsováti, -ȗjem, vb. pf. ausschelten, ausschimpfen, Jan., nk.; — i. se, sich ausschimpfen, Cig.
  25. izpȗst, m. 1) das Herauslassen: i. hlapa, der Dunstabzug, Cig. (T.); — das Stichloch des Hochofens, h. t.- Cig. (T.); — die Entlassung, die Freilassung, Cig.; — 2) die Auslassung, Mur., Cig., Jan.; die Ellipse ( gramm.), Cig., Jan., Cig. (T.).
  26. izpȗstba, f. die Entlassung, die Freilassung, C.
  27. izpȗstək, -tka, m. = izpust 2), Jan., DZ.
  28. izpȗstən, -tna, adj. 1) die Entlassung, die Freilassung betreffend: izpustno pismo, izpustni list, der Entlassungsschein, Cig., C.; — 2) elliptisch ( gramm.), Jan., Cig. (T.).
  29. izpustíti, -ím, vb. pf. 1) hinauslassen, loslassen, freilassen, entlassen; i. živino iz hleva, ptiča iz kletke, človeka iz ječe; Noe izpusti krokarja, — nato izpusti goloba, Dalm.; i. iz učenstva, freisprechen, Cig.; iz službe i., aus dem Dienste entlassen, Levst. (Cest.); fahren lassen: vrv iz rok i.; žrebelj je izpustil, = ne drži več; vodo iz ribnika i., abfließen lassen; vino iz soda i., den Wein ausfließen lassen; — hervorbrechen lassen: žarke i., ausstrahlen, Cig.; svit se je izpustil, es graut, es tagt, C.; jok i., zu weinen anfangen, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) i. se, ausbrechen, ausfahren (von Ausschlägen), Cig.; nekaj se mu je izpustilo po obrazu, er hat im Gesichte einen Ausschlag bekommen, jvzhŠt.; — 3) i., auslassen, weglassen: i. besedo; vorüber gehen lassen; ne izpusti nobene veselice, er versäumt keine Unterhaltung.
  30. izpustnína, f. das Abdankungsgeld, Cig., C.
  31. izpustǫ́šiti, -ǫ̑šim, vb. pf. verwüsten, C.
  32. izpustotiti, -im, vb. pf. öde machen: njivo i., verschlechtern, Cig.
  33. izrȃska, f. = izrastek, C.
  34. izrȃslək, -sləka, (-səłka), m. der Auswuchs, Jan., das Wasserreis, Cig.
  35. izrȃst, m. der Auswuchs, Mur., Z.
  36. izrȃstək, -tka, m. der Auswuchs, Mur., Cig., Jan., C.; nadočni i. pri jelenovem rogovju, der Augenspross, Cig.; das Wasserreis, Cig.; izrastke delati, unnütze Schösslinge treiben, Cig.; njegovi lasje so kakor palmovega drevesa izrastki, črni kakor vran, Škrinj.- Valj. (Rad).
  37. izrásti, -rástem, vb. pf. herauswachsen, entsprießen: i. iz česa.
  38. izrȃstkast, adj. voll Auswüchse, Mur.
  39. izrastlíka, f. der Seitenspross, C.
  40. izrazoslǫ́ven, -vna, adj. terminologisch, Cig.
  41. izrazoslǫ̑vje, n. die Terminologie, Cig., Jan.
  42. izrę́dnost, f. die Ungewöhnlichkeit: ogibati se vsake izrednosti, Cv.
  43. izrẹsnobíti se, -ím se, vb. pf. ernst werden: lice se mu izresnobi, (zres-) Jurč.
  44. izrı̑s, m. der gezeichnete Plan, Z.; die Projection, Cig.; — prim. zris.
  45. izrísati, -rı̑šem, vb. pf. 1) fertig zeichnen; — (einen Plan) zeichnen, entwerfen, C., Z.; prim. zrisati; — 2) i. pušo, ein Rohr ausziehen, mit Riefen versehen, Cig.
  46. izrodíti se, -ím se, vb. pf. 1) ausarten, degenerieren, Cig. (T.), C.; — jezik se je v razna narečja izrodil, die Sprache hat sich zu verschiedenen Mundarten umgestaltet, Vest., Trst. (Let.); — 2) i. se, aufhören Früchte zu tragen: drevo se je izrodilo, Cig.
  47. izrǫ̑dstvọ, n. die Ausartung, Cig. (T.).
  48. izrosíti, -ím, vb. pf. genügend rösten: konoplje so izrošene, t. j. od rose omlajene, da se morejo treti, Dol.
  49. izrožíčiti se, -ı̑čim se, vb. pf. hornartig sich krümmen: češplje so se izrožičile, Dol.- LjZv., Gor.
  50. izrožíti se, -ím se, vb. pf. die Hörner abstoßen, Soška dol.- Erj. (Torb.).
  51. izsáčiti, -im, vb. pf. i. kaj, aus einer Sache die Flüssigkeit abziehen, entsaften, C., Z.; mraz je rastline izsačil, Z.; — prim. sok.
  52. izsadíti, -ím, vb. pf. (ein Werkzeug) vom Stiele ablösen, C., Z.; i. se, sich vom Stiele ablösen, Z.; — verrenken, C.; i. se, sich die Glieder verrenken, Z.; vsega se je izsadil, ko je s črešnje pal, C.
  53. izsájati, -am, vb. impf. ad izsaditi; sekira se mi izsaja, Z.
  54. izsapíti, -ím, vb. pf. aushauchen, ausathmen, Z.
  55. izsápljati, -am, vb. impf. ad izsapiti; aushauchen, C.
  56. izscáti, izščím, vb. pf. ausharnen, Cig.
  57. izsẹ̑čək, -čka, m. = izsek 1), Žnid.
  58. izsẹ́čən, -čna, adj. aushaubar, schlagbar, Jan. (H.).
  59. izsẹ́či, -sẹ́čem, vb. pf. ausmähen, Gor.- Z.
  60. izsəhə̀ł, -hlà, adj. ausgetrocknet, Bes.; izsehla trava, LjZv.
  61. izsəhníti, -sáhnem, vb. pf. austrocknen ( intr.); naše kosti so se "izsahle", Dalm.; prim. Cv. VIII. 8.
  62. izsẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. 1) aussäen, Jarn., Z.; — aussieben, Cig.
  63. izsẹ̀k, -sẹ́ka, m. 1) der Ausschnitt, Cig. (T.); krožni i., der Kreisausschnitt, der Sector, Žnid., Cel. (Ar.); — 2) = izseka, der Aushau, Cig.
  64. izsẹ̑ka, f. der Aushau: bujno so se zarasle vse nekdanje preseke in izseke, LjZv.
  65. izsẹ́kati, -sẹ̑kam, vb. pf. 1) heraushacken, aushauen; podobo iz kamena i., ein Bild aus Stein hauen, Cig.; — i. se iz česa, sich ( z. B. aus einer Verlegenheit) herausarbeiten, Cig.; — 2) i. gozd, aushauen, auslichten, Mur., Cig., Jan.
  66. izsẹkávati, -am, vb. impf. ad izsekati, = izsekovati.
  67. izsẹkovȃnje, n. 1) das Aushauen; — 2) das Abstocken, i. gozdov, nk.
  68. izsẹkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izsekati; 1) heraushacken, heraushauen; — 2) auslichten.
  69. izsę̑łba, f. die Auswanderung, Cig.
  70. izsę̑łəc, -łca, m. der Auswanderer, Cig. (T.), ZgD.; ogrski Slovenci so izselci (Emigranten), Navr. (Kop. sp.).
  71. izselı̑təv, -tve, f. die Auswanderung, Cig., Jan.
  72. izséliti, -sę́lim, vb. pf. die Wohnung, das Domicil ändern machen, ausquartieren, Cig.; — i. se, auswandern, Cig., Jan., Cig. (T.).
  73. izselı̑tva, f. = izselitev, C.
  74. izsę́ljenəc, -nca, m. der Auswanderer, der Emigrant, nk.; tudi: izseljénəc: Svetov nebeških izseljenci, Greg.
  75. izseljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izseliti; i. se, auswandern.
  76. izsẹłník, * m. der Auswanderer, Cig., Jan., C.
  77. izsę̑łstvọ, n. das Auswanderungswesen, DZ.
  78. izsəsáti, -ȃm, vb. pf. aussaugen (tudi v prenesenem pomenu), Cig., Jan., nk.
  79. izsəsávati, -am, vb. impf. ad izsesati, Z., nk.
  80. izsẹ́vati, -am, vb. impf. ad izsejati; aussäen, Jarn.
  81. izsíkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) ausspritzen, verspritzen, Cig., C.; — 2) auszischen, nk.
  82. izsíliti, -sı̑lim, vb. pf. abdringen, abnöthigen, erpressen; nič se ne da iz njega izsiliti, Cig.; i. komu kaj, jemandem etwas abpressen, Cig.
  83. izsiljevȃnje, n. die Erpressung(en), Cig., DZ.
  84. izsiljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izsiliti; abdringen; miloščino i., Vest.
  85. izsiljevȃvəc, -vca, m. der Erpresser, Cig.
  86. izsipalíšče, n. der Ort, wo etwas ausgeschüttet wird, C.
  87. izsípati, * -pam, -pljem, vb. impf. ad izsuti, (trockene Dinge) ausschütten, wegschütten; — ( vb. pf. = izsuti, Št.).
  88. izsipávati, -am, vb. impf. ad izsuti; = izsipati, ausschütten; — ( vb. impf. ad izsipati, Št.).
  89. izsipováti, -ȗjem, vb. impf. ad izsuti, (izsipati, Št.); ausschütten.
  90. izskákati, -kam, -čem, vb. pf. 1) (nacheinander) herausspringen, M., Z.; — 2) i. se, sich ausspringen, Cig.
  91. izskakljáti, -ȃm, vb. pf. (nacheinander) heraushüpfen, Cig.
  92. izskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. herausspringen, Cig.
  93. izskòk, -skǫ́ka, m. der Aussprung, Cig.; — der Ausfall, Šol.
  94. izskopáriti, -ȃrim, vb. pf. durch Geizen, Kargen erreichen, Z.
  95. izskúbsti, -skúbem, vb. pf. ausrupfen: perje i., Cig.
  96. izsladkáti, -ȃm, vb. pf. erschmeicheln: i. iz koga kaj, Cig.
  97. izslẹ̑dba, f. die Ermittelung, die Erforschung, Cig., DZ.
  98. izslẹ̑dək, -dka, m. das Erforschte, das Ergebnis der Forschung, C., DZ.
  99. izslẹdíti, -ím, vb. pf. ausspüren, Mur., Cig.; — ausforschen, Cig.; (wissenschaftlich) erforschen (po stsl. i. rus.), Cig. (T.).
  100. izslẹdovȃnje, n. die Ausforschung, die Ermittelung, Cig., DZ.; — die (wissenschaftliche) Untersuchung, die Forschung (po stsl. i. rus.), Cig. (T.), C.; i. zgodovine, die Geschichtsforschung, Cig. (T.).

   12.601 12.701 12.801 12.901 13.001 13.101 13.201 13.301 13.401 13.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA