Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (13.001-13.100)

  1. izpláčnost, f. die Zahlbarkeit, die Fälligkeit, Jan. (H.).
  2. izpláziti se, -plȃzim se, vb. pf. herausschliefen, herauskriechen; težko se je izplazil iz soda, jvzhŠt.
  3. izplę́sati, -šem, vb. pf. austanzen; — i. črevlje, abtanzen, Cig.; — i. se, sich durch Tanzen erschöpfen, Cig.
  4. izplẹ́snẹti, -nẹjem, vb. pf. verschimmeln; kruh je izplesnel.
  5. izplẹ́sniti, -im, vb. pf., pogl. izplesneti, in prim. plesneti.
  6. izplésti, -plétem, vb. pf. 1) fertig flechten, ausflechten; — i. dekleta, den Mädchen die Zöpfe fertig flechten, jvzhŠt.; — 2) i. se, sich herauswinden, Cig.; — sich entwickeln: vojska se bo izplela, Cig.
  7. izpljȗskati, -am, vb. pf. durch mehrmaliges Schlenkern herausbringen, herausschlenkern: vodo iz kupice, Cig.
  8. izpljúskniti, -pljȗsknem, vb. pf. = izpljusniti, Z.
  9. izpljúsniti, -pljȗsnem, vb. pf. herausschlenkern: vodo iz kupice i., Cig.; — besedo i., mit einem Worte herausplatzen, SlN.
  10. izplǫ́skati, * -am, vb. pf. auspatschen, Cig.; — durch Klatschen beschimpfen und vertreiben, Cig.
  11. izpočíti se, -čı̑jem se, vb. pf. völlig ausruhen; izpočit, der ausgeruht hat: izpočit konj; izpočita prst, zemlja.
  12. izpodbósti, -bódem, vb. pf. anspornen: konja i., dem Pferde die Sporen geben; — aufstacheln, anreizen; i. koga k čemu.
  13. izpodbudljívost, f. die Erbaulichkeit, C.
  14. izpoddȓsati, -am, vb. impf. ad izpoddrsniti, Cig.; izpoddrsa mi, ich gleite ab, Cig.
  15. izpoddȓsək, -ska, m. das Ausglitschen, der Glitscher, Hip.- C.
  16. izpoddrsljìv, -íva, adj. schlüpfrig, Cig.
  17. izpoddŕsniti, -dȓsnem, vb. pf. ausgleiten; noga je konju izpoddrsnila, Cig.; izpoddrsnilo mu je, er glitt aus, Cig.; i. se, ausgleiten, Cig., C.; izpoddrsnilo se mi je, jvzhŠt.
  18. izpodgrébsti, -grébem, vb. pf. unterscharren, Cig.; untergraben, Z.
  19. izpodgrísti, -grízem, vb. pf. unterhalb abnagen, unternagen; miši izpodgrizejo trtne korenine.
  20. izpodjẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. 1) unterhalb abfressen, unterfressen; črv je drevesce izpodjedel; unterspülen: breg i.; — 2) i. koga, jemandem im Essen zuvorkommen, Cig.; — jemanden verdrängen, eines Vortheils berauben, Cig.
  21. izpodlẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. 1) unter etwas hin kriechen: i. plot, Vrt.; — z nožem i., mit dem Messer darunter fahren (und von unten aufschneiden), C.; — 2) beschleichen, Mur., Cig., C.; izpodlezli so ga, sie sind auf seine Schleichwege gekommen, Mur.; — 3) jemanden hinterlistig aus seinem Vortheile verdrängen, ausstechen, Cig., C.; i. ga hoče, Mur., Met.; — 4) erkriechen, erschleichen: i. kaj, Cig., Jan., Cig. (T.).
  22. izpodmésti, -métem, vb. pf. unten herausfegen, Cig.
  23. izpodmúliti se, -im se, vb. pf. eine finstere Miene annehmen: izpodmuljeno (= izpod čela) gledati, Lašče- Levst. (M.); — prim. podmuliti se.
  24. izpodnebę́sən, -sna, adj. = izpodneben, Cig.
  25. izpodnès, -nésa, m. 1) das Knicken, Telov.; — 2) der Raum unter einem Dachvorsprunge bei der Tenne, Dol.
  26. izpodnésti, -nésem, vb. pf. unterhalb wegtragen: (o vodi) wegspülen, Jan.; darunter wegheben: voz i., das Hintertheil des Wagens wegheben, Cig.; i. koga, einem ein Bein unterschlagen, Cig.; — untergraben, Jan.; i. komu srečo, jemandes Glück untergraben, C.; vereiteln, Jan.; i. naklepe, Cig.
  27. izpodnòs, -nósa, m. das Knicken (pri telovadbi), Cig. (T.).
  28. izpodrásati, -rȃsam, vb. pf. = izpodbrecati, V.-Cig.
  29. izpodrȃslək, -sləka, (-səłka), m. = izpodrast 1), Cig.
  30. izpodrȃst, f. 1) die Unterwachsung, Cig.; — 2) der Nachwuchs, der Heranwuchs, Cig., Nov.
  31. izpodrástati, -am, vb. impf. ad izpodrasti, nk.
  32. izpodrȃstək, -stka, m. der Wiederwuchs, Jan.; der zweite Schuss bei Bäumen, Cig.
  33. izpodrástən, -stna, adj. reproductiv, Cig.
  34. izpodrásti, -rástem, vb. pf. darunter wachsen, nachwachsen, sich reproducieren, heranwachsen, Cig., Jan., Vrt.; čakajmo, da še deklica nekoliko izpodraste, ZgD.; — i. se, sich durch Nachwuchs reproducieren, Cig.
  35. izpodraščljívost, f. die Reproductionskraft, Cig.
  36. izpodŕsniti, -dȓsnem, vb. pf., pogl. izpoddrsniti in prim. izpodleteti.
  37. izpodsẹ́kati, -sẹ̑kam, -čem, vb. pf. unten abhauen, unterhacken, Cig.
  38. izpodsẹkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodsekati, Cig.
  39. izpodsnẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad izpodsneti, Cig.
  40. izpodsnę̑tək, -tka, m. das unten weggenommene Stück, Z.
  41. izpodsnę́ti, -snámem, vb. pf. von unten wegnehmen, Cig., C.
  42. izpodsółnčən, -čna, adj. izpodsȏłnčni veter = podsolnčnik, Let.
  43. izpodtəkníti se, -táknem se, vb. pf., Cig., pogl. spotekniti se.
  44. izpokljáti se, -ȃm se, vb. pf. zerknistern: sol se je izpokljala, Cig.
  45. izpokorjénost, f. die Bußfertigkeit, Cig.
  46. izpokǫ́rnost, f. die Bußfertigkeit, Mur., Cig., Jan.
  47. izpolẹ́titi se, -lẹ̑tim se, vb. pf. sommerliche Kleidung anlegen, C.
  48. izponȃšati se, -am se, vb. impf. ad izponesti se; gut fortkommen, gedeihen, vonstatten gehen, Cig., Jan., M., Vrtov. (Km. k.).
  49. izponésti se, -nésem se, vb. pf. gerathen, gedeihen, (spon-) Cig., Jan., C., Nov., ZgD.; trta se je izponesla, Vrtov. (Vin.).
  50. izposlánəc, -nca, m. der Aussendling, Cig.; če je narod rajši poslušal vaše odposlance, nisem kriv jaz, Jurč. (Zb. sp.).
  51. izposláti, -pǫ́šljem, vb. pf. aussenden, Cig., Jan., nk.
  52. izposlovȃnje, n. die Erwirkung, nk.
  53. izposlováti, -ȗjem, vb. pf. erwirken, C., nk.
  54. izposǫ́diti, -im, vb. pf. ausleihen; — i. si kaj, sich ausborgen, entlehnen.
  55. izposǫ́jati, -am, vb. impf. ad izposoditi; knjige i.; — i. si denar.
  56. izposǫ́jenka, f. das Lehnwort, Cig. (T.).
  57. izposojeváti, -ȗjem, vb. impf. = izposojati.
  58. izposojílọ, n. das vorgeschossene Geld, Cig.
  59. izposrẹ̀d, praep. c. gen. aus der Mitte — hinweg, C.
  60. izpostȃva, f. die Aussetzung, die Exponierung, C.; — die Expositur, DZ.
  61. izpostáviti, -stȃvim, vb. pf. herausstellen, exponieren, Cig., Jan., nk.; izpostavljeni organi, die exponierten Organe, DZ.; — aussetzen: i. otroka, Jan., C.
  62. izpostávljanje, n. das Aussetzen, das Exponieren, nk.
  63. izpostávljati, -am, vb. impf. ad izpostaviti.
  64. izpostávljenje, n. die Aussetzung, C.
  65. izpóstiti, -pǫ́stim, vb. pf. 1) durchfasten, C.; i. štirideset dni in štirideset noči, Trub.; — 2) i. se, das Fasten beenden, ausfasten, Cig.; — 3) durch Fasten schwächen, aushungern, Jan. (H.); i. se, sich durch Fasten entkräften, Cig., Trub.
  66. izposvojíti, -ím, vb. pf. i. si kaj, sich etwas nach und nach zueignen, C.
  67. izpǫ́tati se, -am se, vb. pf. durch vieles Gehen müde werden, izpotan, von vielem Gehen müde, V.-Cig., Ravn.- M.; — prim. pot, Weg.
  68. izpovẹ̑st, f. die Aussage, das Bekenntnis, C., Z., DZ.
  69. izpozábiti se, -im se, vb. pf. sich vergessen; i. se nad kom, sich an jemandem vergreifen, Mur.; — vergessen; i. se božjih dobrot, die Wohlthaten Gottes vergessen, Ravn.
  70. izpozábljati se, -am se, vb. impf. ad izpozabiti se.
  71. izprásiti, -im, vb. pf. 1) werfen (vom Schwein): i. pujska, ein Ferkel werfen, C.; — 2) i. se, werfen, Junge zur Welt bringen (vom Schwein), Cig., C.
  72. izprȃskati, -am, vb. pf. 1) herauskratzen, auskratzen; ausradieren, Cig., Jan.; — 2) zerkratzen: mačka ga je izpraskala, jvzhŠt.
  73. izpraskávanje, n. das Radieren, DZ.
  74. izpraskávati, -am, vb. impf. = izpraskovati, DZ.
  75. izpraskováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpraskati, Cig.
  76. izprásniti, -prȃsnem, vb. pf. durch ein einmaliges Kratzen herausbringen, auskratzen, Cig.; — nam. izpraskniti.
  77. izpraševȃvski, adj. katechetisch, Cig.
  78. izprávnost, f. die Correctheit, die Richtigkeit, Cig. (T.), DZ.; — prim. izpraven.
  79. izprebı̑strək, -strka, m. heller Zwischenraum (bei einem Verrückten, lucidum intervallum ), Cig.
  80. izprebístriti se, -bı̑strim se, vb. pf. vernünftig werden, Z.
  81. izprečę́dniti se, -čę̑dnim se, vb. pf. klug werden, Danj.- C.
  82. izpregledljívost, f. die Nachsichtigkeit, Jan.
  83. izprejẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. wieder zu essen anfangen: izprejedel je rad kašo (prej je ni hotel), Gor.- M.
  84. izprekȃrjati se, -am se, vb. impf. = prekarjati se, zanken, Guts., Cig., C.
  85. izpremẹ́njast, adj. = izpreminast, C.
  86. izpremẹnljívost, f. die Veränderlichkeit; die Wandelbarkeit; i. človeške sreče.
  87. izpremínast, adj. = izpreminjast, schillernd: izpreminasta kokoš, Lašče- Levst. (M.); izpreminasti mramor, der Muschelmarmor, Erj. (Min.).
  88. izpremínjast, adj. schillernd, Cig., Jan., Cig. (T.), Gor.
  89. izpremínjčast, adj. = izpreminjast, Polj.
  90. izpremı̑slək, -sləka, (-səłka), m. die Aenderung des Vorsatzes, Cig.; die Sinnesänderung, Jan.
  91. izpremísliti, -mı̑slim, vb. pf. 1) = premisliti, Mur.; izpremišljen, vorbedächtig, discret, Cig., Jan.; vorsätzlich: izpremišljeno ubijanje, C.; — 2) i. se, sich eines andern besinnen, den Entschluss ändern, Cig., Jan., C.
  92. izpremladíti se, -ím se, vb. pf. jung werden, sich verjüngen, Jan.
  93. izpremlájati se, -am se, vb. impf. ad izpremladiti se; — kindische Possen treiben, scherzen, Gor.- Cig.; otroci se izpremlajajo, Polj.; — eine Arbeit, wie zum Scherz, ohne Ernst und Erfolg verrichten, Gor.
  94. izpremlajeváti se, -ȗjem se, vb. impf. = izpremlajati se, sich verjüngen, Jan.
  95. izprẹ̑msati, -am, vb. pf. 1) erzwingen, Z.; — 2) dobro i. koga, jemandem ein Capitel lesen, ("izprejmsati") Trub. (Post.).
  96. izprẹ̑mski, adj. Vorspanns-: i. zakupnik, der Vorspannspächter, Levst. (Nauk).
  97. izpreopíti se, -píjem se, vb. pf. sich betrinken, M.
  98. izpreplésti, -plétem, vb. pf. verflechten: i. med seboj, in einander verflechten, Zora; izprepleten, verflochten, Cig. (T.).
  99. izprę́sti, -prę́dem, vb. pf. 1) mit dem Spinnen fertig werden, ausspinnen; — verspinnen, Cig.; vse predivo i., jvzhŠt.; — 2) i. se, sich entspinnen, Cig.
  100. izpreumẹ́tnost, f. die Einsicht, die Geschicklichkeit, C.

   12.501 12.601 12.701 12.801 12.901 13.001 13.101 13.201 13.301 13.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA