Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (12.801-12.900)

  1. izcímiti se, -cı̑mim se, vb. pf. 1) hervorkeimen, Cig., Jan.; — pren. hervorgehen, sich entspinnen, Cig., Jan., nk.; iz tega se je pravda izcimila, das rief einen Rechtsstreit hervor, Cig.; — 2) auskeimen: repa, krompir se izcimi, Cig.
  2. izcimováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad izcimiti se; sich entwickeln: izcimuje se največ gorkote v životu, Let.; (pravilneje: izcimljevati se).
  3. izcvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. hervorblühen, Cig.
  4. izčȃjmati se, vb. pf. zu sich kommen, zur Besinnung kommen, Št.- Cig., Jan., C.; izčajmaj se, zaspanec! jvzhŠt.; — zdaj sem se izčajmal = zdaj sem se spomnil, Celjska ok.
  5. izčeljustáti, -ȃm, vb. pf. ausplappern, ausschwatzen, Cig.
  6. izčemeríti se, -ím se, vb. pf. ausgrollen, Z.
  7. izčepẹ́ti se, -ím se, vb. pf. das Hocken beendigen: čakaj, da se mače izčepi, = warte, bis ihm das Schmollen, der Eigensinn vergeht, Dol., Z.
  8. izčésati, -čę́šem, vb. pf. durch Kämmen herausbringen, auskämmen; i. si prah iz las.
  9. izčesávati, -am, vb. impf. ad izčesati, Cig.
  10. izčȇsək, -ska, m. izčeski, kar pri česanju na česalu ostane, der Kämmling, Cig.
  11. izčístiti, -čı̑stim, vb. pf. reinigen, ausputzen, purificieren: vino i., klären; i. se, rein werden; vino se je izčistilo, der Wein ist klar geworden; — purgieren (durch Abführmittel), Cig.
  12. izdajȃvski, adj. verrätherisch, Verräther-, Cig., Jan., nk.
  13. izdajȃvstvọ, n. die Verrätherei, Cig., nk.
  14. izdȃjstvọ, n. der Verrath, die Verrätherei, Guts., Cig., Jan., nk.
  15. izdaníti se, -í se, vb. pf. Tag werden: izdanilo se je.
  16. izdarováti se, -ȗjem se, vb. pf. sich ausschenken, Cig.
  17. izdátnost, f. die Ausgiebigkeit.
  18. izdesę́titi, -ę̑tim, vb. pf. decimieren, Nov.
  19. izdežę́łnost, f. = izdeželje, Cig.
  20. izdežę̑łstvọ, n. = izdeželje, DZ.
  21. izdímiti se, -dı̑mim se, vb. pf. verrauchen, Cig.
  22. izdíšati se, -ím se, vb. pf. aufhören zu riechen, zu duften, verduften; vijolice so se izdišale, jvzhŠt.
  23. izdółbsti, -bem, vb. pf. ausstemmen, ausmeißeln; i. globino, Cig.; i. podobo, Cig.
  24. izdolžíti se, -ím se, vb. pf. sich der Schulden entledigen, Jan., jvzhŠt.
  25. izdomáčiti se, -ȃčim se, vb. pf. sich vertraut machen, Cig.
  26. izdrískati se, -drı̑skam se, vb. pf. = izdristiti se, Z.
  27. izdrístiti se, -drı̑stim se, vb. pf. sich durch Abführen entleeren, Cig.
  28. izdrskljáti, -ȃm, vb. pf. ausspritzen: rano i., Cig.
  29. izdŕskniti, -dȓsknem, vb. pf. = izdrkniti, Jan.
  30. izdŕsniti, -dȓsnem, vb. pf. = izdrkniti, Z.
  31. izdúti se, -dújem se, vb. pf. Luftblasen an der Oberfläche ansetzen ( z. B. bei der Gährung), C.; — jezik se izduje, an der Zunge bilden sich Bläschen, Z.
  32. izgízdati se, -am se, vb. pf. stolz werden, (zg-) ogr.- M.
  33. izgizdávati se, -ávam se, vb. impf. prahlen, (zg-) C.
  34. izglāgolski, adj. iz glagola izpeljan, nk.; izglagolski glagoli, verba deverbativa, LjZv.
  35. izglájenost, f. die Glätte, Cig. (T.).
  36. izgnȃnstvọ, n. die Verbannung, Cig., Jan.
  37. izgnésti, -gnétem, vb. pf. herausdrücken, herausdrängen; ausquetschen: i. kaj iz česa, Cig.; — i. se, sich herausdrängen; pren. durchkommen, aus einer Verlegenheit herauskommen, Cig.
  38. izgnẹ́vati se, -gnẹ̑vam se, vb. pf. auszürnen, auswüthen, Mur.
  39. izgnojíti se, -ím se, vb. pf. aufhören zu eitern, auseitern, ausschwüren, Cig.
  40. izgnȗsək, -ska, m. tudi pl. izgnuski, die Darmentleerung, Mur.; der Unrath von Bienen, C.
  41. izgolȃjsati, -am, vb. pf. izgurati: izgolajsano kljuse, Erj. (Izb. sp.).
  42. izgǫ́njenost, f. die Geilheit, Cig.
  43. izgǫ̑ršati se, -am se, vb. pf. besser werden: bolnik se je izgoršal, izgoršalo se mu je, Polj.
  44. izgǫ́sti, -gǫ́dem, vb. pf. aufhören zu geigen, zu musicieren; godci so izgodli; — i. gosli, eine Violine ausspielen, Cig.; izgodene gosli, Cig.; i. se, sich müde geigen, UčT.
  45. izgovę́diti se, -ę̑dim se, vb. pf. = dogovediti se 1), sich entsinnen, sich bewusst werden, M., Z.
  46. izgozdíti se, -ím se, vb. pf. sich auskeilen, nachlassen (o zagozdi), Jan. (H.).
  47. izgrášiti se, -grȃšim se, vb. pf. erbsengroß werden, (zgr-) Cig.; grozdje se je izgrašilo, C.
  48. izgrbánčiti se, -ȃnčim se, vb. pf. völlig runzelig werden, Cig.
  49. izgŕbiti se, -gȓbim se, vb. pf. = izgrbančiti se, Cig.
  50. izgrébsti, -grébem, vb. pf. herausscharren, ausgraben.
  51. izgrísti, -grízem, vb. pf. 1) durch Beißen hinausbringen, ausbeißen, Cig.; — i. se, sich herausbeißen, Cig.; — 2) durch Beißen beschädigen, verwunden: izgrizen, zerbissen, C.; — i. se, einander durch Bisse verwunden: psa sta se izgrizla; pren. sich verfeinden, Zora; i. se s kom, Cig.
  52. izhítiti se, -hı̑tim se, vb. pf. ausschlagen: izhitili bi se mu po komolci tvori, Navr. (Let.).
  53. izhlapljívost, f. die Flüchtigkeit ( chem.), Cig.
  54. izhrakljáti se, -ȃm se, vb. pf. sich ausräuspern, Bes., Trst. (Let.).
  55. izhrópsti, -hrópem, vb. pf. ausröcheln, Cig.
  56. izhudoúmiti se, -ȗmim se, vb. pf. wahnsinnig werden, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  57. izíhtiti se, -im se, vb. pf. 1) ausschluchzen, Cig.; — 2) die Wuth ausschäumen lassen, Cig.
  58. izískati, -íščem, vb. pf. durchsuchen, Mur.; — erforschen, Cig. (T.); — stsl., rus.
  59. iziskȃva, f. die Untersuchung, C.; — prim. iziskati.
  60. iziskávanje, n. = iziskovanje: i. slovanskih jezikov, LjZv.
  61. iziskávati, -am, vb. impf. = iziskovati, Z.
  62. iziskovȃnje, n. die Untersuchung, die Forschung, Cig.
  63. iziskováti, -ȗjem, vb. impf. ad iziskati; untersuchen, forschen, Mur., Cig.
  64. iziskovȃvəc, -vca, m. der Inquirent, Cig.
  65. izjáditi se, -jȃdim se, vb. pf. seinen Zorn auslassen, austoben, Jan. (H.).
  66. izjágnjiti se, -jȃgnjim se, vb. pf. ablammen, Cig.
  67. izjáliti se, -jȃlim se, vb. pf. unfruchtbar werden: krava se je izjalila, Cig.
  68. izjalovíti se, -ím se, vb. pf. = izjaloveti, Cig.; — ohne Erfolg bleiben, misslingen, Cig. (T.), nk.
  69. izjásniti, -jȃsnim, vb. pf. 1) ausheitern: i. se, sich ausheitern; — 2) klar machen, erklären, erläutern, Cig.; — prim. razjasniti.
  70. izję́čati se, -ím se, vb. pf. sich abächzen, Cig.
  71. izjẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. 1) ausfressen; od črvov, miši izjeden; (o rji), Cig.; ausätzen, Cig.; — i. se, sich aus der Klemme reißen, sich herausarbeiten, Cig.; — 2) i. koga pod zemljo, durch Zänkereien ins Grab bringen, Cig.; — i. se s kom, sich mit jemanden zerzanken, Cig., C.
  72. izjezíti se, -ím se, vb. pf. aufhören zu zürnen.
  73. izjǫ́kati se, -kam, -čem se, vb. pf. sich ausweinen, aufhören zu weinen, Cig., Jan.
  74. izjúžiti se, -jȗžim se, vb. pf. izjuži se (vreme), es tritt Thauwetter ein, (zj-) Cig., C.
  75. izkadúnjčiti se, -ȗnjčim se, vb. pf. schief werden (o lesu), Cig.; — prim. kadunja.
  76. izkalíti se, -ím se, vb. pf. auskeimen: izkaljen kostanj, Nov.
  77. izkȃvsati, -am, vb. pf. 1) aushacken (mit dem Schnabel), Cig.; — 2) zerhacken (mit dem Schnabel): kokoši so vso salato izkavsale, jvzhŠt.
  78. izkȃzast, adj. mit Gebrechen behaftet, (sk-) C.
  79. izkažénost, f. die Verderbtheit, die Corruption, Cig. (T.).
  80. izkəsáti se, -ȃm se, vb. pf. = skesati se, Jan. (H.).
  81. izklasíti se, -ím se, vb. pf. Aehren ansetzen, Vrt.; izklasila se še ni pšenica, SlN.
  82. izklásti, -kládem, vb. pf. 1) = izložiti, ausladen, DZ.; — 2) verfüttern, Cig.; vse smo izkladli, Polj.
  83. izklésati, -ę́šem, -esȃm, vb. pf. ausmeißeln, C., Z., nk.; moj kip pa naj bode izklesan iz belega marmorja, ZgD.; žlebina v živo skalo izklesana, LjZv.
  84. izklẹ́stiti, -im, vb. pf. mit dem Abästen fertig werden, ganz abästen.
  85. izkobáliti se, -bȃlim se, vb. pf. = izkobacati se: i. se iz postelje, Dol.
  86. izkobíliti se, -bı̑lim se, vb. pf. = izkobaliti se, Dol.
  87. izkobíniti se, -ı̑nim se, vb. pf. verderben: sod starine se mi je izkobinil, LjZv.
  88. izkorístiti, -ı̑stim, vb. pf. ausnützen, nk.; i. koga za svoje namene, SlN.
  89. izkostíti, -ím, vb. pf. ausgräten: i. ribo, V.-Cig.
  90. izkotáti se, -ȃm se, vb. pf. ausgebrütet, geworfen werden, Mur.; tele se je izkotalo, vzhŠt.
  91. izkrésati, -krę́šem, vb. pf. 1) herausschlagen: i. iskre iz kamena; — 2) ausschleifen, i. se, sich ausschleifen, sich auswetzen, Cig.
  92. izkresávati, -am, vb. impf. ad izkresati, Z.
  93. izkresováti, -ȗjem, vb. impf. = izkresavati, Z.
  94. izkrivopę́riti se, -pę̑rim se, vb. pf. = izkriviti se, BlKr.- DSv.
  95. izkurbáti se, -ȃm se, vb. pf. 1) aushuren, sich abhuren, Cig.; — 2) Hure werden; i. se, eine uneheliche Mutter werden, Št.; i. se s kom, Št.; prim. skurbati se.
  96. izkȗs, m. der Versuch, das Experiment, die Probe, Cig. (T.), Vrt.; izkuse delati, experimentieren, Cig. (T.); i. s puhalnico, die Löthrohrprobe, Cig. (T.); po teoriji in po izkusih, Žnid.; die Probe ( math.), Cig. (T.).
  97. izkȗsa, f. die Versuchung: vražja i. (skusa), ogr.- C.; nas ne vpeljaj na izkuso ("na scusso"), Alas.; ne vpeljaj nas v izkuso ("vu skusu"), kajk.- Valj.
  98. izkȗsba, f. die Probe, Cig.; — die Erfahrung, C.
  99. izkȗsək, -ska, m. der Versuch, die Probe, C.; na i., zur Probe, C.
  100. izkúsən, -sna, adj. Experimental-, Cig. (T.); Probe-, Cig., C.; izkȗsni papir, das Probierpapier, das Reagenzpapier, Cig. (T.); — empirisch, Jan.

   12.301 12.401 12.501 12.601 12.701 12.801 12.901 13.001 13.101 13.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA