Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (12.701-12.800)

  1. istenjak, m. = isteje, C.
  2. ı̑sti, pron. dem. ebenderselbe, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), nk.; k istemu zdencu, Prip.- Mik.; ta isti, to isto, tega istega (po nem. derselbe), pri starejših pisateljih; tako isto, ebenso, Krelj; isto tako, ebenso, Cig., nk.; isto toliko, ebensoviel, Cig. (T.), nk.; istega obsega, isometrisch, Cig. (T.).
  3. isti, f. pl. die Stangen oberhalb des Herdes, zum Trocknen des Holzes, Blc.-C.; na "isteh" se drva suše, C.; — prim glisti.
  4. istije, * f. pl. = isteje, C.
  5. istı̑n, adj. wirklich, wahrhaftig, Cig., ogr.- C.; — iz stsl. istinьnъ.
  6. ı̑stina, f. 1) die Wahrheit, Mur., Cig., Jan., nk.; — istina, da je bilo tolažljivo, allerdings war es trostvoll, Jurč.; za istino, fürwahr, Cig., ogr.- Valj. (Rad); in der That, im Ernst ("za isno"), jvzhŠt.; v istini, wahrlich, Cig.; — 2) das Stammcapital (ohne die Zinsen), Jan.; komur se n. pr. vina posodi "na poldrugo", ima vrniti istino in še za vsako vedro pol vedra obresti, BlKr.; das Capital, nk.
  7. istinár, -rja, m. der Capitalist, Jan., SlN.- C.
  8. ı̑stinəc, -nca, m. der Wahrheitsfreund, ogr.- Mik.
  9. ı̑stinga, f. = istina 2), (Capital), Cig., ogr.- Mik., Kr.- Valj. (Rad).
  10. istiník, m. = istinec, Mur.
  11. istinı̑t, adj. wahrhaftig, thatsächlich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  12. istiníti, -ím, vb. impf. realisieren, C.
  13. istinı̑tost, f. die Wahrhaftigkeit, die Wirklichkeit, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  14. ı̑stinski, adj. 1) wahrhaftig, wirklich, ogr.- Let., Zora; istinsko naroden, SlN.; — echt, C.; — 2) Capital-, Jan. (H.).
  15. ı̑stje, n. = isteje, vzhŠt.- C., jvzhŠt.; kruhe vsaja v peč skozi istje ("jistje"), "durchs Ofenloch", Hip. (Orb.); pred istjem razbeljene peči, Cv.
  16. ístje, -stij, f. pl. = isteje, Lašče- Erj. (Torb.); nad, med istjami, C.; die Wölbung über der Ofenmündung: saje so se v istjah vnele, Ig (Dol.).
  17. ı̑stnice, f. pl. = glisti (na katerih drva suše), Notr.
  18. ı̑stnik, m. neka luknja nad pečnim žrelom, BlKr.; — pl. istniki, = isteje, Povirje na Krasu- Erj. (Torb.).
  19. istobárvən, -vna, adj. isochromatisch, Cig. (T.).
  20. istobítən, -tna, adj. consubstantiell, Jan.
  21. istobítnost, f. die Consubstantialität, Cig.
  22. istobǫ́jən, -jna, adj. = istobarven, Z.
  23. istočásən, -sna, adj. gleichzeitig, Cig., Jan., nk.; isochron, Cig. (T.).
  24. istočȃsje, n. der Synchronismus, Jan.
  25. istočásnost, f. die Gleichzeitigkeit, Cig., Jan., nk.
  26. istodǫ́bən, -bna, adj. gleichzeitig, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ., nk.
  27. istodǫ́bnost, f. die Gleichzeitigkeit, Jan., Cig. (T.), nk.
  28. istoglȃsje, n. der Gleichlaut, Cig. (T.).
  29. istoimę̑n, adj. gleichnamig, gleichbenannt, Cig. (T.), Nov.- C., Zora, Zv.
  30. istoimę̑nost, f. die Gleichnamigkeit, Cig. (T.).
  31. istoimę̑nski, adj. gleichnamig, Cel. (Ar.).
  32. istokŕvən, -vna, adj. von gleichem Blute, blutsverwandt, nk.
  33. istolę́žən, -žna, adj. gleichliegend, Cel. (Geom.).
  34. istolíčən, -čna, adj. gleichförmig, Z.
  35. istolíčnost, f. die Isomorphie, Cig.
  36. istolìk, -líka, adj. gleichförmig, Cig. (T.).
  37. istolíkost, f. die Isomorphie, Cig. (T.).
  38. istomę́rən, -rna, adj. von gleichem Maße, DZkr.; — gleichmäßig, Cig. (T.).
  39. istomẹ́stən, adj. gleichstellig ( math.), Cig. (T.).
  40. istomǫ́čən, -čna, adj. isodynamisch, aequipollent, aequivalent, Cig. (T.).
  41. istomǫ̑čnica, f. die Aequivalentzahl, Cig. (T.).
  42. istomočnína, f. das Aequivalent, Cig. (T.).
  43. istonárodən, -dna, adj. connational, SlN.
  44. istoobsę́žən, -žna, adj. isometrisch, Cig. (T.), Nov.- C.
  45. istopìs, -písa, m. das Pare, Cig., DZ.
  46. istorẹ́čən, -čna, adj. tautologisch, Cig., Jan., Cig. (T.).
  47. istorẹ̑čje, n. die Tautologie, Cig., Jan., Cig. (T.).
  48. istorǫ́den, -dna, adj. = istega rodu, nk.; gleichartig, Cig. (T.); ( rus.).
  49. istosrẹ́dən, -dna, adj. concentrisch, DZ., Žnid., Cel. (Ar.).
  50. ı̑stost, f. die Identität, Cig., Jan., Cig. (T.); istost ugotoviti, die Identität außer Zweifel setzen, DZ.
  51. istóta, f. = istost: istoto podpričati, die Identität bekräftigen, DZ.
  52. istótən, -tna, adj. Identitäts-: istȏtni svedok, der Identitätszeuge, DZ.
  53. istotoplica, f. die Isotherme, Cig. (T.).
  54. ístovən, -vna, adj. identisch, Cig. (T.), Nov.- C., nk.
  55. istovę̑rəc, -rca, m. der Glaubensgenoss, Jan.
  56. istovẹ̑rnik, m. der Glaubensgenoss, Navr. (Kop. sp.).
  57. istovę́tən, -tna, adj. = istoven, Cig. (T.), Navr. (Let.); — hs.
  58. istovę́titi, -ę̑tim, vb. impf. identificieren, Cig. (T.).
  59. istovę́tnost, f. die Identität, Cig. (T.); — hs.
  60. istoviti, -im, vb. impf. identisch machen, identificieren: i. koga s kom, Cig. (T.).
  61. istovı̑tost, ** f. = istovnost, DZ.
  62. ístovnost, f. die Identität, DZkr.
  63. istovrẹ́dən, -dna, adj. gleichwertig, gleichgeltend, aequipollent, Cig. (T.).
  64. istovŕstən, -stna, adj. gleichartig, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  65. istoznáčən, -čna, adj. synonymisch, Cig. (T.).
  66. izabēlast, adj. rjavkasto-belkasto rumen, isabellgelb, Cig. (T.).
  67. izbásati, -bȃšem, vb. pf. auspacken; — i. se, sich herausarbeiten.
  68. izbədẹ́ti se, -ím se, vb. pf. sich durch Nachtwachen schwächen, C.
  69. izbẹ́ganost, f. die Verwirrtheit, die Muthlosigkeit.
  70. izbę̑rsati se, -am se, vb. impf. verdorben werden: (o vinu), Cig., Štrek.; — pren. ej, ta mladenič se je izbersal, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  71. izbę̑rsiti se, -im se, vb. pf. = izbersati se: vino se je izbersilo, Ist.- Levst. (Rok.).
  72. izbı̑rčnost, f. die Gewähligkeit, die Heikeligkeit.
  73. izbirljívost, f. = izbirčnost.
  74. izbístriti, -bı̑strim, vb. pf. aufklären, Cig., Jan., Cig. (T.); i. um, den Verstand schärfen, Cig.
  75. izblískati se, -a se, vb. pf. ausblitzen: izbliskalo se je, C.
  76. izbočenojámast, adj. convexconcav, Sen. (Fiz.).
  77. izbóčenost, f. die Convexität, Cig. (T.).
  78. izbǫ̑gati se, -am se, vb. pf. verderben: seme se izboga (zboga), če ga kmet dolgo ne premeri; izboga (zboga) se vsaka reč, tudi dušne moči, Mik. (Et.); — prim. bogati 1). (?)
  79. izboljševȃłstvọ, n. das Meliorationswesen, DZ.
  80. izbǫ́rnost, f. 1) die Auserlesenheit, die Vorzüglichkeit, Cig., Jan., nk.; — 2) pravica izbornosti, das passive Wahlrecht, Cig. (T.).
  81. izbosíti, -ím, vb. pf. 1) barfuß machen; i. se, die Schuhe zerreißen, Cig.; varuj svojo nogo, da se ne izbosi, Škrinj.; — konja i., dem Pferde das Hufeisen abnehmen; kolo i., die Schiene abnehmen; konj se je izbosil, das Pferd hat das (die) Hufeisen verloren; kolo se je izbosilo, das Rad hat die Schiene verloren; — 2) arm machen: vsega izbošeni, alles entbehrend, C.
  82. izbósti, -bódem, vb. pf. ausstechen; oči komu i.
  83. izbríniti se, -brı̑nem se, vb. pf., pogl. izriniti se.
  84. izbrı̑s, m. die Löschung, die Abschreibung, Cig., DZ.; — izbris prizadete razžalitve, die Tilgung einer verursachten Beleidigung, DZ.
  85. izbrísati, -brı̑šem, vb. pf. auswischen, löschen, tilgen; i. kar je na tabli zapisano; i. madež, greh, dolg, einen Schandfleck, eine Sünde, eine Schuld tilgen; i. iz spomina, aus dem Gedächtnisse tilgen, in Vergessenheit bringen, Cig.; Kdo uči Izbrisat' 'z spomina nekdanje dni, Preš.; — = obrisati: roke si i., (zbrisati) vzhŠt.- Valj. (Vest.); vino se izbriše, kadar natočeno v kupico hitro pene izgubi, C.; — izbrisan = prebrisan, gescheit, Mur., Cig., Dol.; izbrisana glava, Jurč.
  86. izbrisávanje, n. das Auswischen; das Tilgen: i. grehov, kajk.- Valj. (Rad).
  87. izbrisávati, -am, vb. impf. = izbrisovati.
  88. izbrı̑sək, -ska, m. die Löschung, Cig., M.
  89. izbrísən, -sna, adj. auslöschbar, Jan.
  90. izbrisljìv, -íva, adj. löschbar, Cig., Jan., pogl. izbrisen.
  91. izbrisováti, -ȗjem, vb. impf. ad izbrisati: auswischen, löschen, tilgen.
  92. izbrisovȃvəc, -vca, m. der Tilger, Cig.
  93. izbȓskati, -am, vb. pf. herausscharren; kokoši so posejano seme izbrskale.
  94. izbŕsniti, -bȓsnem, vb. pf. mit dem Fuße ausstoßen; i. komu oko, ogr.- C.
  95. 1. izbrúsiti, -im, vb. pf. 1) ausschleifen: i. škrbo; — abwetzen: i. črevlje, die Stiefel abgehen, i. se, sich abwetzen, Cig.; — 2) fertig schleifen: i. nože.
  96. 2. izbrúsiti, -im, vb. pf. mit Heftigkeit ausspeien, Cig., Gor., Dol.
  97. izbúhliti se, -bȗhlim se, vb. impf. sich von innen heraus ausdehnen, anschwellen, Cig.
  98. izbúkniti se, -bȗknem se, vb. pf. sich werfen: dno se je posodi izbuknilo, BlKr.; izbuknjen, reliefartig, Cig.; — prim. izbuhniti.
  99. izbúnkniti se, -bȗnknem se, vb. pf. einen Höcker bekommen, Cig.
  100. izcę́sati, -am, vb. pf. mit dem Reißen fertig werden, zerreißen, Mur.

   12.201 12.301 12.401 12.501 12.601 12.701 12.801 12.901 13.001 13.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA