Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (12.601-12.700)

  1. igrȃvstvọ, n. das Spielwesen, Cig.; — gledališko i., das Schauspielerthum, Cig.
  2. igropı̑səc, -sca, m. dramatischer Schriftsteller, Cig., Jan.
  3. ígrski, adj. Spiel-, Trub.; igrske hiše, Dalm.
  4. íhtiti se, -im se, vb. impf. 1) schluchzend weinen, Mur., Cig.; sirota se ihti, Erj. (Izb. sp.); i. se po čem, nach etwas schluchzen, Met.- Mik.; i. se nad čim, etwas schluchzend beweinen, Cig.; — 2) von heftigem Zorn ergriffen sein, Cig.
  5. ikonobǫ̑rstvọ, n. die Bilderstürmerei, Let.; — stsl.
  6. íkrast, adj. 1) dem Rogen ähnlich, Mur.; — voll Rogen, Guts., Cig.; — 2) finnig; ikrasto meso; — 3) oolithisch, Cig. (T.); ikrasti kap(elj)nik, der Rogenstein, Cig.
  7. ikríti se, -ím se, vb. impf. laichen, Mur.; — pogl. drestiti se.
  8. ílast, adj. lehmicht, aus Lehm, Mur., Cig., Jan.; Ilast hram že vsajen čaka, Slom.
  9. íłnast, adj. lehmicht, Cig.; — lehmig: ilnasta voda, Dict.
  10. ílovast, adj. = ilnat, Dict.
  11. ílovičast, adj. lehmig, C.
  12. ilustrácija, f. tekstu dodana slika, die Illustration, Cig. (T.), nk.
  13. ilustrováti, -ȗjem, vb. impf. z ilustracijami okititi, ilustrovan, illustriert, Cig. (T.), nk.
  14. imenítiti se, -ı̑tim se, vb. impf. vornehm thun, V.-Cig.; imponieren wollen, Cig. (T.).
  15. imenítnost, f. die Vornehmheit, die Ansehnlichkeit, die Berühmtheit, die Wichtigkeit; — mestne imenitnosti, die Merkwürdigkeiten der Stadt.
  16. imenı̑tost, f. = imenitnost, Mur., Cig.
  17. imenonosı̑telj, m. der Namensträger, SlN.
  18. imenopìs, -písa, m. sklicevalni i., die Einberufungconsignation, Levst. (Nauk).
  19. imenoslǫ́vən, -vna, adj. terminologisch: imenoslovna vzrazila, Levst. (Nauk).
  20. imenoslǫ̑vje, n. razlaga izrazov, ki se rabijo v posameznih znanstvih, die Terminologie.
  21. imenoslǫ̑vski, adj. terminologisch: imenoslovske oblike, Levst. (Zb. sp.).
  22. imę̑nski, adj. Namens-, C.; — nominell, V.-Cig., Jan.; imenska vrednost, der Nennwert, Cig., DZ.
  23. imę̑nstvọ, n. die Terminologie, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov., Navr. (Kop. sp.).
  24. imovı̑nski, adj. Vermögens-: i. list, der Vermögensausweis, SlN.
  25. imovı̑tost, f. der Wohlstand, die Vermöglichkeit, Cig. (T.), nk.
  26. ímrast, adj. aderig: i. les, vzhŠt.- C.
  27. ímrati se, ı̑mram se, vb. impf. flimmern, glitzern, Šaleška dol.- C.
  28. ı̑nast, adj. mit Rauhreif bedeckt, Z.
  29. ı̑nckati se, -am se, vb. impf. schäkernd herumspringen, = hinckati se, Jan., SlGor.; (jinckati se, Mur.).
  30. īndigast, adj. indigoblau, Cig.; i. škrlat, der Indigopurpur, Cig.
  31. īndikast, adj. = indigast, Cig.
  32. individuālnost, f. svojstva posameznega bitja ali osebe, die Individualität, Cig. (T.), nk.
  33. ı̑njast, adj. mit Rauhreif belegt, Mik.
  34. inkrustácija, f. oskorjava, die Incrustation, Cig.
  35. inopádnost, f. die Verkehrung der Construction, die Hypallage, h. t.- Cig. (T.).
  36. inostràn, -strána, adj. fremdländisch, nk.; — hs.
  37. inostrȃnəc, -nca, m. der Ausländer, Jan., Levst. (Nauk), nk.; — hs.
  38. inostrȃnka, f. die Ausländerin, Cig., Jan., nk.; — hs.
  39. inostrȃnski, adj. fremdländisch, exotisch, Cig., Jan., nk.; — hs.
  40. inostrȃnstvọ, n. das Ausland, Cig. (T.), nk.; — hs.
  41. inovŕstən, -stna, adj. = drugovrsten, Jan. (H.).
  42. inozę̑mski, adj. ausländisch, nk.; — rus.
  43. inozę̑mstvọ, n. das Ausland, Cig. (T.), nk.; — rus.
  44. instīnkt, m. nagon, der Instinct.
  45. instinktīvən, -vna, adj. instinctmäßig, Cig. (T.).
  46. instrumēnt, m. orodje, pos. glasbeno, das Instrument, Cig. (T.).
  47. instrumentāl, m. družilnik, der Instrumental ( gramm.).
  48. instrumentālən, -lna, adj. Instrumental-, Cig., Jan., nk.
  49. intensīvən, -vna, adj. jak, krepek, intensiv, Cig. (T.).
  50. interēs, m. = obresti; pet goldinarjev interesa plačati; — das Interesse, Cig. (T.); izgovarja se nav. interę́s ali interés, Valj. (Rad); tudi: interès, Dol.
  51. inventārski, adj. Inventar-: inventarske stvari, Inventarialgegenstände, Levst. (Nauk).
  52. inženı̑rski, adj. Ingenieur-.
  53. inženı̑rstvọ, n. die Ingenieurkunst, Cig.
  54. ı̑rharski, adj. Weißgerber-, Cig.
  55. ı̑rharstvọ, n. die Weißgerberei, Cig.
  56. írhast, adj. weißgegerbt, sämisch; rauchledern, V.-Cig.; irhasto usnje; irhaste hlače, weißlederne (auf der Rauhseite schwarz gefärbte) Hose.
  57. iriti se, -im se, vb. impf. = jeriti se: voda se iri, Z.
  58. ironı̑jski, adj. pod ironijo spadajoč, ironisch, Cig. (T.).
  59. irs, m. 1) rothbrauner Ochs, Zilj.- Jarn. (Rok.), Fr.- C.; — 2) neka goba: die Morchel (morchella), SlGor.- C.; — prim. rs, rus.
  60. irsa, f. rothbraune Kuh, Fr.- C.; — prim. rusa.
  61. irska, f. rothbraune Kuh, C.; — prim. ruska.
  62. iskáłən, -łna, adj. das Suchen betreffend: iskȃłni list, der Steckbrief, DZ.
  63. iskȃłnica, f. 1) iskalni list, SlN.; — 2) das Findeeisen, Cig.; pogl. iskalo.
  64. iskȃłnik, m. das Nachschlageregister, das Repertorium, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.
  65. iskálọ, n. die Sonde, Cig.
  66. ískanje, (iskȃnje), n. das Suchen; i. in ponujanje, Nachfrage und Angebot, Cig. (T.); — die Anspruchsforderung, Cig.; i. pravice, die Verfolgung des Rechtes, Cig.
  67. ískati, (iskáti), íščem, vb. impf. suchen; z gen.: svoje nesreče iščeš, Dalm.; pokoja, sadu i., Trub.- Mik.; le-tega vsega ajdje iščejo, Krelj; česa iščeš tod? was hast du hier zu schaffen? Cig.; vode i., nach Wasser graben, Cig.; i. rude, schürfen, Cig. (T.); kruha i., seiner Nahrung nachgehen, Cig.; službe i., einen Dienst suchen, sich um ein Amt bewerben, Cig.; kdor išče darila, der Prämienwerber, Levst. (Nauk); resnice i., nach Wahrheit forschen, Cig. (T.); prepira i., Streit suchen, Cig.; tudi z ak.: kar si iskal, to si našel; nož iščem, ki sem ga nekje izgubil; — i. česa (kaj) od koga, von jemandem etwas fordern, beanspruchen, Cig., Jan., nk.; ne zahtevam troškov, le svoje iščem, Kras; — i. z inf.: s tem delom je iskal prislužiti kak novec, Levst. ( LjZv.).
  68. iskȃva, f. das Suchen, C.
  69. iskȃvəc, -vca, m. der Sucher, Cig., Jan.; — iskavci in ponujavci (ponudniki), Nachfrage und Angebot, Cig. (T.); der Bewerber, Cig., DZ.
  70. iskər, adv. knapp neben, Habd.- Mik.; isker obrezati, glatt beschneiden, C.; — iz + kraj, Mik. (Et.).
  71. ískər, iskra, adj. feurig, flink, munter, Jan., Cig. (T.), C.; (o mladeniču), Let. ( Navr.); iskri vranec, Str.; Si 'zbere konj'ča iskrega, Npes.-K.; iskre oči, Jurč.
  72. iskovína, f. der Anspruch, Cig. (T.), DZ.; civilnopravna i., civilrechtlicher Anspruch, odškodna i., Entschädigungsanspruch, DZ.
  73. ískra, f. 1) der Funke; iskre letijo, Funken sprühen; iskre odletajo, Cig.; iskre metati, funken, Cig.; človek tak, kakor iskra, ein lebhafter Mensch, Jarn.; — vse do iskre povedati, alles sagen, Z.; — 2) das Fettauge auf der Suppe, Polj.; — 3) die Maßlieb (bellis perennis), Z.
  74. iskrȃnje, n. das Gefunkel, Cig.
  75. ískrast, adj. 1) funkelnd: iskrasti pesek, Flittersand, Cig.; — 2) Fettaugen habend: juha je iskrasta, Polj.
  76. iskráti, -ȃm, vb. impf. Funken sprühen, funkeln, Jarn., Mur., Cig.; = i. se, Z.; ogenj se iskra, Dol.; solza se iskra v očeh, SlN.; na bilju se rosa iskra, Zv.
  77. iskrè, adv. = isker, knapp: vrata se iskre zapirajo, vzhŠt.- C.
  78. iskrę̑n, adj. 1) funkelnd, Jarn.; iskrene oči, Cig.; — 2) eifrig, Jan.; — innig, Cig., Jan., Cig. (T.); — offenherzig, Cig., Jan., nk.
  79. iskrenják, m. der Eifrige, der Enthusiast, SlN.
  80. iskrę̑nost, f. die Feurigkeit, Jan.; — die Innigkeit, Jan.; die Offenherzigkeit, Cig., Jan., nk.
  81. iskretati, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. funkeln, flimmern, C., Z.; = i. se: ledeni drobci se iskrečejo po strehi, jvzhŠt.
  82. iskrẹ́ti, -ím, vb. impf. = iskriti se, Jan.
  83. ı̑skrež, m. kozje ime, Krn- Erj. (Torb.).
  84. ískrica, f. dem. iskra; 1) das Fünkchen; — 2) ein bisschen: daj mi iskrico masla, Z.; — 3) das Gänseblümchen (bellis perennis), Tuš. (R.); eine Art Primel (primula pubescens), SlGor.- Erj. (Torb.); — die Aurikel (primula auricula): iskrice vrtne, divje, C.; — die Feuernelke (lychnis flos cuculi), C.; — brennende Liebe (lychnis chalcedonica), C.
  85. iskrı̑nje, n. coll. Funken, Prip.- Mik., Ščav.
  86. iskríti, -ím, vb. impf. Funken sprühen, Mur.; Poletni dan na zlatih žarkih Iskril na svet je solnčni prah, Greg.; nav. i. se, Funken sprühen, funkeln, flimmern, Cig., Jan., Cig. (T.), Dol.; sneg se v solncu iskri, vino se iskri, BlKr.; — iskreč, Funken sprühend, funkelnd, nk.
  87. ískrn, adj. = iskren 2), Jan.
  88. ískrnica, f. das Leuchtthierchen (noctiluca), Erj. (Z.).
  89. ískrnji, adj. nahe, C.; — prim. isker, adv.
  90. ískrnost, f. = iskrenost, Jan.; ta hip se ji je povrnila iskrnost življenja, LjZv.
  91. iskrodálja, f. die Schlagweite des Funkens, Sen. (Fiz.).
  92. iskromèr, -mę́ra, m. der Funkenmesser, Cig.
  93. iskrọ̑st, f. die Feurigkeit, die Munterkeit, Jan. (H.).
  94. iskrovȃbəc, -bca, m. der Funkenzieher, Sen. (Fiz.).
  95. ı̑spa, f. der Dachboden, Cig.; na ispi, auf dem Dachboden, Dol.; Ljuba na ispi stala, Na zvezdice gledala, Npes.-K.; — das Obergeschoss: Šla sta na ispe visoke Odpérat line široke, Npes.-K.; — prim. izba.
  96. istanje, f. pl. = isteje, C.; ([v] "istajneh", Breznik, Večna pratika 1789, 71.).
  97. istẹ́je, f. pl. die Mündung eines Ofens, das Ofenloch, Cig., Jan., Dol.; Po hudičje črno lice 'ma, Po medvedje gruli in momlja (= pečne isteje), Vod. (Pes.); meso v dimnik ali nad isteje prekajat obešajo, Ravn. (Abc.); die Ofenlochwände: med isteje postaviti, Z.; — das Werkloch in den Glasöfen, Cig.; — ístẹje, Levst. (Rok.); — prim. istje, osteje, mesteje, steje.
  98. isteljnik, m. = isteje, C.
  99. isteljnják, m. = isteje, SlGor.- C.
  100. istenik, m. = isteje, C.

   12.101 12.201 12.301 12.401 12.501 12.601 12.701 12.801 12.901 13.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA