Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (12.501-12.600)

  1. hrústati, -stam, vb. impf. 1) mit Geräusch essen, knorpeln; Spredaj šilce, Zadaj vil'ce, V sredi usta, Kamenje hrusta, (= plug), Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) das r unrein aussprechen, ratschen, C.; — eine Sprache radebrechen: latinsko h., Cig.; — 3) knistern, rauschen (wie dürre Zweige), Cig., C.; — hrúščem, Valj. (Rad).
  2. hrustàv, -áva, adj. 1) knorpelnd, Cig.; — 2) knorpelig, Cig., Jan.
  3. hrustȃvəc, -vca, m. 1) der Knorpeler, der Nager, Jan.; — 2) der Prahler, Fr.- C.; — der Schreihals, Tolm.; — 3) = hrustanec, Mur., Cig., Mik., Tolm.
  4. hrustȃvka, f. 1) die Knorpelkirsche; — 2) eine Art Birne, M.; — 3) der Knorpelsalat (chondrilla), C., Medv. (Rok.).
  5. hrȗstəc, -tca, m. 1) der Knorpel, Cig., Jan., Mik., Št.; pos. das Ohrläppchen, Hal.- C.; — 2) razne rastline: der Luzerner- oder Schneckenklee (medicago sativa), Mur., Cig., Medv. (Rok.); — der Stechapfel (datura stramonium), Jan.; — der Wegetritt (scleranthus perennis), vzhŠt.- C.; — neka vinska trta, Celje- Erj. (Torb.); grüner Kanigl, Trumm.; der Krachgutedel, vzhŠt.- C.
  6. hrústəlj, -stlja, m. 1) hrustavec 1), C.; — 2) neka vinska trta: = hrustec, C., Trumm.; — eine Art Wachtelweizen (melampyrum), SlGor.- C.
  7. hrústiti se, -im se, vb. impf. 1) sich brüsten, prahlen, Cig., Jan., C., Jurč.; — 2) trotzen, Mur.; — prim. hrostiti se.
  8. hrustljȃnje, n. das Knorpeln, M.
  9. hrustljȃnka, f. = hrustavka (črešnja), Burg.
  10. hrústljast, adj. kar se da hrustljati, krhek, Cig.
  11. hrustljáti, -ȃm, vb. impf. knorpeln, Mur., Cig.
  12. hrustljȃvka, f. 1) die Knorplerin, Z.; — 2) der Eissalat, Z.
  13. hrustljȃvkast, adj. = hrustljiv, Vrtov. (Vin.).
  14. hrustljìv, -íva, adj. kar se da hrustati: hrustljive jagode, Vrtov. (Vin.).
  15. hrȗstnica, f. hrustnice, Knorpelfische (chondracanthi), Jan., Cig. (T.), Erj. (Z.).
  16. hrústniti, hrȗstnem, vb. pf. einen Knorpellaut hervorbringen, M.
  17. hrúšast, adj. birnförmig, Cig.
  18. hrȗškast, adj. birnförmig.
  19. hudírski, adj. teuflisch, Teufels- (v kletvicah): to je hudirsko delo! SlGor.- C., jvzhŠt.
  20. hudı̑rstvọ, n. die Teufelei, SlN.
  21. hudobljívost, f. = hudobnost, Mur.
  22. hudóbnost, f. die Boshaftigkeit, die Bosheit, die Bösartigkeit.
  23. hudočı̑nstvọ, n. = hudodejstvo, Mur.
  24. hudodẹ̑jski, adj. verbrecherisch, criminell, Jan.
  25. hudodẹ̑jstvọ, n. die Missethat, das Verbrechen, Jan., C., nk.
  26. hudodẹ̑łski, adj. übelthäterisch, verbrecherisch, Mur., Cig., Jan.
  27. hudodẹ̑lstvən, -stvəna, adj. criminell, Cig.
  28. hudodẹ̑lstvọ, n. die Missethat, das Verbrechen, Mur., Cig., Jan., DZ., nk.; slediti vsako h., Levst. (Nauk); h. umora, tatvine, nk.
  29. hudodẹłstvováti, -ȗjem, vb. impf. Missethaten, Verbrechen verüben, Zora.
  30. hudolès, -lẹ́sa, m. = hudobika, Z.
  31. hudolẹ́sovina, f. = hudobika, Z.; — der Hartriegel (cornus sanguinea), M., Rib.- C., Lašče- Erj. (Torb.).
  32. hudomísəłn, * -səłna, adj. arggesinnt, übeldenkend, Mur., Jan.
  33. hudomúšnost, f. die Böslaunigkeit, die Schalkheit.
  34. hudonǫ́sən, -sna, adj. unheilbringend, Let.; čaščenje hudonosnih prikazni, Bes.
  35. hudọ̑st, f. die Schlimmheit, die Schärfe, Cig.
  36. hudosúmən, -mna, adj. argwöhnisch, Z.; tesni nauki hudosumnih ljudi, Vod. (Izb. sp.).
  37. hudošę́gast, adj. übelgesittet, Hip.- C.
  38. hudoúmnost, f. = blaznost, (hudumnost) Jarn., Mur.
  39. hudováti se, -ȗjem se, vb. impf. böse sein, sich ereifern, sich ärgern; h. se nad kom, über jemanden ungehalten, erbittert sein, Cig., C., Ravn.- Jan. (Slovn.); h. se na koga, jemanden beschimpfen, C.; einen übel anlassen, Cig., C.; kdor nima druzega dela, pa se ob mene huduje (schmält auf mich), Jurč.; tudi h. koga: Pasterke in pasterkinje Bo hud'vala mačeha, Slom.
  40. hudovı̑tost, f. die Schlimmheit, C.
  41. hudovǫ́ljnost, f. 1) die Böswilligkeit, der Argsinn, Cig., ogr.- M.; — 2) der Missmuth, Jan.
  42. hudožéljnost, f. die Schadenfreude, C.
  43. huhúriti se, -ȗrim se, vb. impf. = šešuriti se, šopiriti se, Blc.-C.
  44. hujeváti se, -ȗjem se, vb. impf. = hudovati se, sich ärgern, Tolm.- Štrek. (Let.).
  45. hȗjs, interj. = hus, C., Št.
  46. hujsən, -sna, adj. = hud: h. pes, kajk.- Valj. (Vest.).
  47. hujskáč, m. der Hetzer; — pogl. huskač.
  48. hȗjskati, -am, vb. impf. hetzen; — pogl. huskati.
  49. hújstiti, -im, vb. impf., jvzhŠt., pogl. hustiti.
  50. humanīst, m. gojitelj humanizma, der Humanist.
  51. humorīst, m. kdor humoristično govori ali piše, der Humorist.
  52. humorīstičən, -čna, adj. s humorjem govorjen ali pisan, humoristisch.
  53. humorīstika, f. humoristično govorjenje ali pisanje, der Humor, Cig. (T.).
  54. humōrski, adj. humoristisch, LjZv.
  55. hȗs, interj. Zuruf an Schweine, C.
  56. husár, -rja, m. = huzar, po drug. slov. jezikih- Cig.
  57. huskáč, m. der Hetzer.
  58. hȗskanje, n. das Hetzen.
  59. hȗskar, -rja, m. = huskač, Cig.
  60. hȗskati, -am, vb. impf. hetzen, Cig., Jan.; nav. hujskati; — prim. bav. huss, huss! ein Ausruf, womit man ein Thier zu hetzen pflegt, an-, auf-hussen, Štrek. (Arch.).
  61. hȗskavəc, -vca, m. = huskač, Cig.
  62. hústiti, -im, vb. impf. hetzen, reizen, M., C.; psa h., C.
  63. huzárski, adj. Husaren-.
  64. hvalevrẹ́dnost, f. die Löblichkeit, die Rühmlichkeit, Cig., Jan., nk.
  65. hvalę́žnost, f. die Dankbarkeit.
  66. hvalísanje, n. die Lobhudelei, Cig., Jan., nk.
  67. hvalı̑sar, -rja, m. = hvalisavec, ZgD.
  68. hvalísati, -am, vb. impf. lobhudeln, übermäßig loben, herausstreichen, Cig., Jan., C., nk.; — hs.
  69. hvalísav, adj. lobhudlerisch, Z.
  70. hvalísavəc, -vca, m. der Lobhudler, Cig., Jan.
  71. hvalisȗn, m. der Lobhudler, Cig.
  72. hvalı̑vski, adj. lobrednerisch, Cig.
  73. hváłnost, f. die Löblichkeit, Mur., nk.; — nav. hvalnost.
  74. hvaloglȃsje, n. die Lobhudelei: Kder so bili zrna prazne, Ne doda ga hvaloglasje, Levst. (Zb. sp.).
  75. hvalonǫ́sən, -sna, adj. rühmend: hvalonosna beseda, Levst. (Zb. sp.).
  76. hvalopìs, -písa, m. die Lobschrift, Jan., Cig. (T.).
  77. hvalopı̑səc, -sca, m. der Panegyriker, Jan.
  78. hvalospẹ̀v, -spẹ́va, m. der Lobgesang, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  79. hvastáč, m. der Prahler, V.-Cig.
  80. hvastarı̑ja, f. die Prahlerei, V.-Cig.
  81. hvastáti, -ȃm, vb. impf. prahlen, V.-Cig., C.; — prim. hlastati.
  82. hvastàv, -áva, adj. prahlerisch, V.-Cig.
  83. hvastȃvəc, -vca, m. der Prahler, Kast.- C.
  84. hvastȃvka, f. die Prahlerin, V.-Cig.
  85. hvastávost, f. die Prahlsucht, V.-Cig.
  86. hvǫ̑st, m. 1) der Schweif, Let., Vrt., SlN. ( stsl.); — 2) der Traubenkamm (= repek): pleve, prazno klasovje ino hvosti ali ozobki človeškega uka, Krelj, ( "Traben und Spreu menschlicher Lehre", Spang.).
  87. hvǫ̑sta, f. = hosta 3): Vsak drugačno hvosto meša, Levst. (Zb. sp.).
  88. ībis, m. der Ibis (ibis religiosa), Erj. (Ž.).
  89. idealīst, m. kdor je za vzore vnet, der Idealist.
  90. ideālnost, f. vzornost, die Idealität.
  91. idīlski, adj. idyllisch.
  92. ígəłski, adj. Nadel-, Mur.
  93. igę̑sarica, f. verižica, ki veže igo na oje, (igeserica) Bolc- Erj. (Torb.); — prim. igo.
  94. iglárski, adj. Nadler-, Mur.; iglarsko blago, die Nadlerware, Cig., Jan.
  95. iglȃrstvọ, n. das Nadlerhandwerk, Cig., Jan.
  96. íglast, adj. nadelförmig, Cig., Jan., Cig. (T.); — voll Nadeln: iglasto drevje, die Nadelbäume, Zv.
  97. iglę̑nast, adj. = iglast, Mur.
  98. iglíčast, adj. nadelförmig, Cig.; igličasta ježica, die Nadeldrüse (eine Krystallisationsart), V.-Cig.
  99. igrávost, f. die Spielsucht, Cig., Jan., Cig. (T.).
  100. igrȃvski, adj. Spieler-, spielerisch, Cig., nk.

   12.001 12.101 12.201 12.301 12.401 12.501 12.601 12.701 12.801 12.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA