Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (12.401-12.500)

  1. hȏvsati, -am, vb. impf. = požrešno jesti: svinje hovsajo, BlKr.
  2. hrabiti se, -im se, vb. impf. = hrabriti se, C.
  3. hrábrost, f. die Tapferkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
  4. hrȃmski, adj. k hramu spadajoč, Mur.
  5. hranı̑łstvọ, n. das Depositenwesen, DZ.
  6. hranljívost, f. die Sparsamkeit, Mur., Cig., Jan.
  7. hrápast, adj. nicht glatt, knorrig: h. les, vzhŠt.- C.
  8. hrapavolístən, -stna, adj. rauhblättrig, Jan.
  9. hrápavost, f. die Unebenheit, die Rauhheit, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  10. hrást, m. die Eiche; — žive hraste staviti, Burzelbäume schlagen, Cig.; (hrast, ein belaubter Baum, Rez.- Mik.; bukov hrast = bukev, Rez.- C.); tudi: hrȃst.
  11. hrȃst, -ı̑, f. das Reisholz, Jan., C.
  12. hrásta, f. = krasta, Dict., Cig., Jan.
  13. hrȃstar, -rja, m. 1) kdor s hrasti kupčuje: tržaški hrastarji, Jurč.; — 2) = hrestač, Cig.
  14. hrástav, adj. = krastav, Cig., Jan.
  15. hrástavəc, -vca, m. = krastavec, Cig.
  16. hrástec, -tca, m. dem. hrast.
  17. hrástək, -tka, m. dem. hrast.
  18. hrastìč, -íča, m. dem. hrast; kleiner, junger Eichenbaum.
  19. hrastíčevje, n. = hrastičje, LjZv.
  20. hrastı̑čje, n. junger Eichenwald, Mur., Cig.
  21. hrástik, m. der Eichenwald, BlKr.- DSv.
  22. hrastíka, f. 1) die Wintereiche (quercus sessiliflora), C.; — 2) der Eichenwald, C., ogr.- Valj. (Rad).
  23. hrastína, f. 1) der Eichenwald; — 2) das Eichenholz, Mur., Bes.
  24. hrastı̑nje, n. der Eichenwald, C.
  25. hrastír, -rja, m. der Wachtelkönig (crex pratensis), Cerknica- Erj. (Torb.).
  26. hrastíšče, n. das Eichengestrüpp, Z.
  27. hrástiti se, -im se, vb. impf. = krastiti se, Cig.
  28. hrástje, n. 1) das Eichengehölz, der Eichenwald; — 2) dürres Astholz, Guts.
  29. hrastorę̑ja, f. die Eichenzucht, C.
  30. hrástov, adj. Eichen-; h. les, Eichenholz.
  31. hrástovəc, -vca, m. 1) der Eichenstamm, C.; — 2) močen skovan žrebelj, Ip.- Erj. (Torb.).
  32. hrastovína, f. 1) der Eichenwald, das Eichengehölz, das Eichengestrüpp; — 2) das Eichenholz.
  33. hrastovíšče, n. das Eichengestrüpp, Cig.
  34. hrástovje, n. der Eichenwald.
  35. hrástovka, f. 1) die Eichenruthe, Z.; — 2) neka goba (agaricus mutabilis), Malhinje- Erj. (Torb.); — 3) neko jabolko, Razdrto- Erj. (Torb.); jako pusta in nerodovitna zemlja, Ip.- Erj. (Torb.).
  36. hrastovščák, m. der Eichenwald, kajk.- Valj. (Rad).
  37. hrbtonòs, -nǫ́sa, m. die Beutelratte (didelphys dorsigera), Erj. (Ž.).
  38. hrbtopìs, -písa, m. das auf die Rückenseite einer Urkunde Geschriebene, das Indossament, Jan.
  39. hreníti se, -ím se, vb. impf. 1) zürnen, C., vzhŠt.; — 2) in die Nase rauchen: to se mu hreni, das verdrießt ihn, C., Z.
  40. hrepenljívost, f. die Sehnsüchtigkeit, C.
  41. hrepę́tast, adj. = hüstelnd, SlGradec- C.
  42. hrèst, hrę́sta, m. das Gekrache, der Lärm, Lašče- Erj. (Torb.).
  43. hrestáč, m. der Wachtelkönig (crex pratensis), vzhŠt.- C.
  44. hrestȃłnica, f. die Ratsche, (restalnica) Postojna- Erj. (Torb.).
  45. hrę̑star, -rja, m. = hrestač, Z.
  46. hrę́stati, -am, vb. impf. ad hrestniti; knorpeln, C., BlKr.; knirschen, C.; — (beim Reden) ratschen, C., vzhŠt.
  47. hrę́stəlj, -tlja, m. der Wachtelkönig (crex pratensis), C.
  48. hrę̑stlja, f. die Spatzenratsche, C.; — die Charfreitagsratsche, C.
  49. hrestljáti, -ȃm, vb. impf. ratschen (= hrestljo gnati), C.
  50. hrę́stniti, hrę̑stnem, vb. pf. einen Laut hervorbringen, wie z. B. wenn man etwas bricht oder knickt, M., Z.
  51. 1. hrę́titi se, -im se, vb. impf. to se mi hreti, dies ekelt mich an, Mur., Cig., Jan., C., vzhŠt.
  52. 2. hrę́titi se, -im se, vb. impf. 1) die Flügel ausbreitend sich ducken (von der Henne, wenn sie sich ergreifen lässt), Z.; — 2) aufgeblasen sein, Št.- C.
  53. hrę́tljivost, f. die Ekelhaftigkeit, Mur.
  54. hrę́tnost, f. die Ekelhaftigkeit, C.; der Ekel, Danj.- M.
  55. hŕgast, adj. = hrgav, Cig., Št.
  56. hríbast, adj. bergicht; — hügelig, Jarn., Cig., Jan.
  57. hríbčast, adj. hügelicht, Cig., Jan.
  58. hribovı̑tost, f. die gebirgige Beschaffenheit, Cig. (T.).
  59. hríbovski, adj. Berg-, Gebirgs-; — nach Bergbewohnerart; s hribovskim glasom vpiti, Jurč.
  60. hrı̑bski, adj. = hribovski, Cig.
  61. hrípast, adj. = hripav, Cig.
  62. hrípavost, f. die Heiserkeit.
  63. hrlȗjati se, -am se, vb. impf. = goniti se (o kobili), Valj. (Rad).
  64. hrmę́stanəc, -nca, m. = hrustanec, C., Z.
  65. hrmę́stavəc, -vca, m. = hrustanec, C., SlGor.; — das Ohrläppchen, Hal.- C.
  66. hrmę́stəlj, -tlja, m. neka rastlina, vzhŠt.- C.; menda: der Wegetritt (scleranthus perennis); prim. hrustec.
  67. hrmę́stljavəc, -vca, m. hrustanec (govori se: hrmę́slavec), vzhŠt.- C.
  68. hrmetánčast, adj. hrustančast, M.
  69. hrómast, adj. lahm, krüppelhaft, Cig., Jan., C.
  70. hromātski, adj. barvni, chromatisch: h. odklon, chromatische Abweichung, Žnid.
  71. hromọ̑st, f. = hromota, Cig., Jan.
  72. hrópsti, -pem, vb. impf. röcheln.
  73. hrost, m. = hrošč, Levst. (Nauk); — ( stsl.).
  74. hrostiti se, -im se, vb. impf. die Federn oder Haare sträuben: kokoš, pes se hrosti, BlKr.; tudi: drohen: človek se hrosti nad svojim nasprotnikom, BlKr.; — prim. hrustiti.
  75. hrpiti se, -im se, vb. impf. struppig werden, sich sträuben, C.
  76. hrpotíti se, -ím se, vb. impf. sich emporrichten; potlačeno listje, stročje itd. se po malem hrpoti, C.; rahla zemlja pod se hrpoti = se vzdiguje, C.; sich sträuben, sich aufblähen, C.; prahlen, C.; h. se proti komu, drohen, C.
  77. hr̀sk, interj. krach! (kadar se kaj zlomi, razčesne), jvzhŠt.
  78. hŕskati, hȓskam, vb. impf. knirschen, Cig., SlN.
  79. hŕskniti, hȓsknem, vb. pf. einen knarrenden, knisternden Laut hervorbringen, Nov.
  80. hrst, m. knarrendes Geräusch, der Krach, SlN.- C.
  81. hrstáč, m. = hrestač, C.
  82. hrstati, -am, vb. impf. = hrustati, C. ( Vest.).
  83. hŕstəlj, -stlja, m. das gemeine Heidekraut (erica vulgaris), Štrek.
  84. hrstẹ́ti, -ím, vb. impf. knastern, C.
  85. hrstkáč, m. = hrestač, C.
  86. hrstljánəc, -nca, m. = hrustanec, Dol.- Mik.
  87. hrstljáti, -ȃm, vb. impf. knorpeln, nagen, Z., Vraz- Pjk. (Črt.)
  88. hršiti se, -im se, vb. impf. = hrpotiti se, sich sträuben, C.; — prim. srh. sršati.
  89. hŕtast, adj. hager, mager, vzhŠt., ogr.- C., Danj.- Mik.
  90. hrtiti se, -im se, vb. impf. die Haare sträuben: mačka se hrti, Hal.- C.; — prim. srtiti se.
  91. hrumestati, -am, vb. impf. grob schwatzen, Notr.
  92. hrumestav, adj. kdor rad hrumesta, Notr.
  93. hrȗst, m. 1) das Geräusch von dürren Aesten, C.; — 2) robuster, vierschrötiger Mensch; obogatil ga bo kralj zelo, kdor tega hrusta (Golijata) premaga, Ravn.
  94. hrustálọ, n. der Fresser, SlN.
  95. hrustánčast, adj. knorpelartig, knorpelig.
  96. hrustánčən, -čna, adj. knorpelig; Knorpel-; hrustȃnčni sklep, die Knorpelfügung, Cig.
  97. hrustančevína, f. die Knorpelsubstanz, Erj. (Som.).
  98. hrustȃnčnica, f. das Knorpelthier, Cig.
  99. hrustánəc, -nca, m. der Knorpel; ščitasti h., der Schildknorpel, kolobarčasti h., der Ringknorpel, kopitasti h., der Gießbeckenknorpel, (beim Kehlkopf), Erj. (Som.).
  100. hrústanje, n. das Knorpeln.

   11.901 12.001 12.101 12.201 12.301 12.401 12.501 12.601 12.701 12.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA