Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (12.301-12.400)

  1. histōričən, -čna, adj. zgodovinski, historisch.
  2. histǫ́rija, f. povest, die Historie: historije pripovedovati; — = zgodovina.
  3. histōrik, m. zgodovinar, der Historiker.
  4. hiševȃvski, adj. haushälterisch, Haushälter-, Cig.
  5. hiševȃvstvọ, n. die Haushaltung: umno h., die Haushaltungskunst, Cig.
  6. hítrnost, f. die Eilfertigkeit, C.
  7. hitromísəłn, -səłna, adj. 1) schnell denkend: nismo tako hitromiselni ( "geschickt" Spang.), Krelj; — 2) leichtsinnig, C.
  8. hitromísəłnost, f. der Leichtsinn, C.
  9. hitropìs, -písa, m. die Schnellschrift, die Tachygraphie, Cig. (T.), C.
  10. hitropı̑səc, -sca, m. der Schnellschreiber, Cig.
  11. hitropı̑sje, n. die Schnellschreibekunst, Jan.
  12. hitrọ̑st, f. 1) die Schnelligkeit; h. pada, die Fallgeschwindigkeit, Cig. (T.); končna h., die Endgeschwindigkeit, Sen. (Fiz.); — die Fertigkeit, Cig.; — 2) = zvitost, Krelj; vražja hitrost, C.
  13. hitrostòp, -stǫ́pa, m. der Eilmarsch, Jan. (H.).
  14. hitrostrẹ̑łəc, -łca, m. der schnell Feuernde, SlN.
  15. hláčast, adj. = hlačat, Cig.
  16. hladę̑tinast, adj. gallertartig, Cig. (T.).
  17. hladnokŕvnost, f. die Kaltblütigkeit, das Phlegma, Cig., Jan., M., nk.
  18. hladnosŕčən, -čna, adj. kaltherzig, Cig., Jan.
  19. hladnosŕčnost, f. die Kaltherzigkeit, Jan.; die Gleichgültigkeit, Šol.
  20. hládnost, f. die Kühle, die Frische; — pren. die Gleichgültigkeit, der Kaltsinn, die Affectlosigkeit, Cig., Jan.
  21. hlȃpčevski, adj. knechtlich, knechtisch; hlapčevsko delo, knechtliche Arbeit; sclavisch, Cig., Jan., nk.
  22. hlȃpčevstvọ, m. die Knechtschaft, die Sclaverei, Cig., Jan., C.
  23. hlapljívost, f. die Verdampfungsfähigkeit, Cig. (T.).
  24. hlàst, interj. schnapp! Cig., Jan.
  25. hlȃst, m. die abgebeerte Traube, C.; — prim. hvost.
  26. hlásta, f. thörichter, großsprecherischer Schwätzer, Gor.
  27. 1. hlastáč, m. 1) neka ptica: der Schnäpper (procnias), Erj. (Z.); — 2) der Schnapper (ein Werkzeug), Cig.; — 3) der Hudler, M.
  28. 2. hlastáč, m. großsprecherischer Schwätzer, der Charlatan, Cig., Jan., M.
  29. hlastálọ, n. = 2. hlastáč, M.
  30. 1. hlastáti, -ȃm, vb. impf. 1) schnappen, haschen, nach etwas gierig greifen; po čem h., Cig., Jan., C., Lašče- Erj. (Torb.); po sapi hlastati, Vrtov. (Km. k.); — ljudje so hlastali le po čarovnih stvareh, Glas.; — gierig essen oder fressen, Mur., Cig., Jan., C., Met., Dol.; — 2) schnell arbeiten, hudeln, C., Z.; — tudi: hlástati.
  31. 2. hlastáti, -ȃm, vb. impf. großmäulig reden, prahlen, schwätzen, Mur., Cig., Jan., C., Gor.; — prim. stsl. hvastati, prahlen. (?)
  32. hlastàv, -áva, adj. großmäulig, großthuerisch, schwatzhaft, Cig., Jan., Hal.- C.
  33. 1. hlastȃvəc, -vca, m. 1) der Schnapper, Cig.; — gieriger Esser, (hlástavec) Mur.; — 2) der Hudler, Z.
  34. 2. hlastȃvəc, -vca, m. der Maulheld, der Charlatan, Jan.
  35. hlastȃvka, f. die Krokodilschildkröte (chelydra), Erj. (Z.).
  36. hlastávost, f. die Prahlsucht, Jan.
  37. hlástən, -stna, adj. hastig, gierig, Cig. (T.), nk.; h. po čem, gierig nach etwas, C.; hlastno jesti, gierig, hastig essen, SlN.- C.
  38. hlastę́žən, -žna, adj. gierig, gefräßig, Cig., Lašče- Erj. (Torb.); povodnja perutnina, hlastežna po samih ribah in žabah, LjZv.; hlastežno smo pojedli kruh, LjZv.
  39. hlastę̑žnica, f. die Essgierige, die Gefräßige, Lašče- Levst. (Rok.).
  40. hlastę̑žnik, m. der Essgierige, der Gefräßige, Lašče- Levst. (Rok.).
  41. hlastę́žnost, f. die Gefräßigkeit, Cig.
  42. hlastína, f. der Traubenkamm, die abgebeerte Traube, Cig., Vrtov. (Vin.), SlGosp.- C., Nov., Vest.; vino brez hlastin, gerebelter Wein, Ip.- Erj. (Torb.).
  43. hlástiti, hlȃstim, vb. pf. 1) schnappen, Mik., Ščav.; s kljunom h., C.; — 2) schlagen, Ip.- M.
  44. hlastljı̑vəc, -vca, m. der hastig arbeitet, der Hudler, C.
  45. hlástniti, hlȃstnem, vb. pf. 1) schnappen, Cig., Jan., Lašče- Erj. (Torb.); — haschen, packen, gierig ergreifen, Cig., Jan.; — 2) etwas mit Gier oder Hast thun: z roko h., mit der Hand irgend wohin fahren, M.; h. koga, jemanden schlagen, C., Z.; gäh hervorbrechen, Jarn.; kvišku h., in die Höhe fahren, Cig.; črez prag h., hastig die Schwelle überschreiten, SlN.; h. na koga, jemanden anfallen, Cig., C.
  46. hlȃstoma, adv. = hlastno, Cig.
  47. hlastovína, f. coll. leere Traubenkämme, C., Z.
  48. hlastǫ̑vje, n. = hlastovina, C.
  49. hlẹ́bast, adj. = hlebčast, Z.
  50. hlẹ̑bčast, adj. laibförmig, M., Z.
  51. hlę́piti se, -im se, vb. impf. sich ducken: kokoš se hlepi, kadar počene ter se da prijeti, M.
  52. hlepljívost, f. die Sehnsüchtigkeit, M.
  53. hlę́pnost, f. die Sucht, die Gier, M.
  54. hlę́stiti, hlę́stim, vb. impf. prahlen: tkalec hlesti, da ima veliko dela, Gor.- M.; — prim. 2. hlastati.
  55. hlę́stniti, hlę̑stnem, vb. pf. schlagen: hlestnil ga je (s tanko letoraslijo), LjZv.
  56. hlẹ́vski, adj. Stall-.
  57. hlinȃvski, adj. heuchlerisch: hlinavsko srce, Jurč.
  58. hlinjȃvski, adj. heuchlerisch, Jap.- C.
  59. hlinjȃvstvọ, n. die Heuchelei, Jap.- C.
  60. hlı̑nstvọ, n. die Heuchelei, Cig.
  61. hlístati, -am, vb. impf. 1) schnappen, V.-Cig.; — 2) mit der Ruthe oder Peitsche schlagen, Z.; (tudi rus.); — 3) knastern, C.; plätschern, vzhŠt.- C.
  62. hlístniti, hlı̑stnem, vb. pf. 1) einen (leichten) Hieb versetzen, Z.; — 2) einen knasternden Laut von sich geben, C.
  63. hlópast, adj. gierig, Dict.
  64. hlópsti, hlópem, vb. impf. ausdunsten: iz devičinih stopinj nečistost hlope, C.
  65. hlosta, f. eine Vorrichtung zum Billichfang, Notr.- Levst. (Rok.).
  66. hmanjíti se, -ím se, vb. impf. faulenzen, C.
  67. hmanjọ̑st, f. die Faulheit, die Trägheit, M., C.
  68. hmeljȃrstvọ, n. der Hopfenbau, der Hopfenhandel, Cig., Jan., nk.
  69. hobátnost, f. das üppige Wachsthum, Cig.
  70. hobojīst, m. der Hautboist, Cig., Jan.
  71. hoboríti se, -ím se, vb. impf. prahlen, groß thun, vzhŠt.- C.
  72. hobótnost, f. die Ueppigkeit (im Wuchse), Cig.
  73. hočljívost, f. die Lüsternheit, die Wohllüstigkeit, Cig., Trub., Dict.- Mik.; — die Unkeuschheit, Krelj.
  74. hódnost, f. die Gangbarkeit, Cig.
  75. hółmast, adj. hügelig, C., Z.
  76. homeopātski, adj. homöopathisch, nk.
  77. hòpsa, interj. hopsa! — prim. hop.
  78. hopsáč, m. kdor poskakujoč hodi, kajk.- Valj. (Rad).
  79. hòpsasa, interj. hopsasa! — prim. hop.
  80. hordast, adj. = bedast, ogr.- C.
  81. hǫ̑st, m. = hosta 1), SlGradec- C.
  82. hǫ̑sta, f. 1) das Dickicht, Mur., Cig., Jan.; taka hosta je že v našem vinogradu! treba bode podžinjati, jvzhŠt.; — das Gehölz, der Wald; drevje v hosti, Krelj; v hosto po drva iti, jvzhŠt.; — 2) das Reisholz, Mur., Cig., Jan.; hoste nabrati za podkurjavo, Zv.; — 3) mešanica iz raznih jedi ( n. pr. zelje in fižol), Idrija- Cig., C., Erj. (Torb.); idrijska h., Svet. (Rok.).
  83. hǫ̑star, -rja, m. der Waldbewohner, Z., Let.
  84. hǫ̑stast, adj. buschig, C.
  85. hǫ̑stən, -stna, adj. zum Wald gehörig, Mur., Cig.; hǫ̑stni med, der Waldhonig, Mur.
  86. hostę̑nka, f. die Bergkirsche, Cig.
  87. hōstija, f. die Hostie.
  88. hostína, f. das Buschwerk, Cig.
  89. hǫ̑stje, n. das Buschholz, Cig., Jan.
  90. hǫ̑stnat, adj. gebüschreich, buschig, Cig.
  91. hǫ̑stnik, m. 1) der Waldbewohner, der Wäldler, Šol.; hostniki, die Waldleute, Cig.; — der Eremit, Dict.; — 2) der Räuber, Guts., Mur., Cig., C.; — 3) divji mož, LjZv.
  92. hostnína, f. 1) die Waldgebür, Z.; — 2) = hostina, Nov.- C.
  93. hǫ̑stovje, n. = hostje, Jan. (H.).
  94. hotı̑nstvọ, n. das Concubinat, Habd.- Mik.
  95. hotívnost, f. = hotljivost, Slom.- C., Danj.- M.
  96. hotívost, f. = hotljivost, Danj.- C.
  97. hotı̑vski, adj. unehlich, SlGor.; h. sin, C.
  98. hotljívati se, -am se, vb. impf. üppig, geil sein, M., ogr.- C.
  99. hotljívost, f. die Begierlichkeit, Dict., C.; die Wohllüstigkeit, die Geilheit, Mur., Cig., Jan., C., Boh., Dalm., Trub.
  100. hótnost, f. = hotljivost, Mur.

   11.801 11.901 12.001 12.101 12.201 12.301 12.401 12.501 12.601 12.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA