Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (12.201-12.300)

  1. grsiti se, -i se, vb. impf., Krelj, pogl. grstiti se, grustiti se.
  2. grsóba, f. der Greuel: gnus ali grsoba, Krelj; — prim. grsiti se.
  3. gȓst, f. kar se enkrat prime sè stisnjeno dlanjo, eine Handvoll, Tolm.- Erj. (Torb.), C.; g. slame, Vrt.
  4. grstíti se, -í se, vb. impf. = grustiti se, ekeln, Cig., Fr., ogr.- C.
  5. grstljìv, -íva, adj. ekelhaft, ogr.- C.
  6. grstljívost, f. die Ekelhaftigkeit, ogr.- C.
  7. grúčast, adj. klumpig, Dict., Mur., Cig., Jan., C.; g. kruh, Pohl. (Km.).
  8. grúčiti se, -im se, vb. impf. sich klümpern, Cig., C.
  9. grúdast, adj. schollicht, klumpig, rauh, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan.; g. pot, rauher Weg, Cig.
  10. grúdičast, adj. klümpchenartig; — voll Klümpchen, Mur., M.
  11. grȗst, m. der Ekel, Cig., Jan., Blc.-C.
  12. grústən, -stna, adj. ekelhaft, Cig. (T.).
  13. grustíti, -ím, vb. impf. 1) ekelhaft machen: (vojaško veselje) jim grusti vse ostale radosti, LjZv.; — 2) anekeln: to me grusti, C.; — 3) g. se koga, jemanden scheuen, C.; — 4) grusti se mi kaj, es ekelt mich etwas an, Cig., Jan., ogr.- Mik., Dol.; — es verdrießt mich, ich habe keine Lust, Z.; nikdar se mu ni grustilo pridigovati, Krelj; grusti se mi delati, Z.
  14. grustljìv, -íva, adj. ekelhaft, Z.
  15. grȗščast, adj. griesig, Jan.
  16. gubánčast, adj. voll Falten, Mur.
  17. gúbast, adj. faltenförmig, runzlicht, Cig., Jan., C.; faltig, Mur.
  18. gúbičast, adj. voll Fältchen, Mur.
  19. gubosklàd, -skláda, m. der Faltenschlag, Cig.
  20. gúmast, adj. gummicht, Cig.; gumaste smole, die Gummiharze, Cig. (T.).
  21. gumbȃrstvọ, n. das Knopfmacherhandwerk, Cig.
  22. gȗmbast, adj. knopfförmig, Cig.; — knopfig, Mur.; gumbasta igla, die Stecknadel, Mur.
  23. gȗmpast, adj. 1) keulenförmig, Cig.; — stumpf: gumpasta igla, Z.; — (o kipih) nicht genug bearbeitet, C.; — 2) pren. ungeschlacht, flegelhaft, roh, C., M., Z.; — dumm, Cig.
  24. gúnjast, adj. kotzig, zottig, C., Z.; gunjast pes, vol, ob Muri- Trst. (Let.).
  25. gúrati se, -am se, vb. impf., nam. igrati se, C., Mik., vzhŠt.; (g. si, Jan.).
  26. gusár, -rja, m. der Seeräuber, der Pirat, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. hs. gusar, it. corsare.
  27. gusárski, adj. seeräuberisch, Jan.; gusarska država, der Raubstaat, Cig. (T.).
  28. gusȃrstvọ, n. die Seeräuberei, das Piratenthum, Cig., Jan.
  29. gúsniti, gȗsnem, vb. impf., nam. golsniti, mucksen, Blc.-C.; ves čas ni gusnil, Tolm.- Erj. (Torb.).
  30. gúšast, adj. kropfig, SlN.
  31. gúzast, adj. faltig, runzelig, Jarn.; je sicer guzasta in zaspana in grda nagrbana, Jurč.
  32. hábast, adj. 1) geflügelt, Mur., C.; — 2) übermüthig, C.
  33. hábriti se, -im se, vb. impf. sich rühmen, prahlen, C.
  34. hȃjs, interj. = ajs, BlKr.
  35. hȃjsa, interj. heißa! Cig.
  36. hȃjsasa, interj. heißa! h., hopsasa! C.
  37. hȃmljast, adj. läppisch, albern, Cig., Dol.
  38. hamǫ́riti se, -ǫ̑rim se, vb. impf. die Stirne runzeln, Fr.- C.
  39. hamotráti se, -ȃm se, vb. impf. obleka se hamotra, beutelt sich, Cig.
  40. hānstvọ, n. das Chanat, Nov.
  41. hāos, m. prvotna svetovna zmes, sploh: zmes, zmešnjava, das Chaos.
  42. haras, m. streitsüchtiger Hahn, Dol.- Mik.
  43. harfenīst, m. der Harfenist.
  44. harfenīstinja, f. die Harfenistin, Cig.
  45. harfenīstka, f. = harfenistinja, Jan.
  46. hȃsək, -ska, m. der Nutzen, der Vortheil, Mur., Cig., Jan., BlKr., vzhŠt., ogr., kajk.- Valj. (Rad), Štrek.; — prim. hasen.
  47. hȃsən, -sna, m. der Nutzen, der Vortheil, Mur., Cig., Jan., jvzhŠt.; ne hasna, nicht besonders viel: toča je pobila, pa ne hasna (unbedeutend) Z., jvzhŠt.; — prim. madž. haszon, Mik. (Et.).
  48. hȃsən, -sni, f. = hasen m., kajk.- Valj. (Rad), BlKr., SlN.
  49. hasljìv, -íva, adj. = hasniv, Mur., Nov.
  50. hȃsna, f. = hasen, kajk.- Valj. (Rad).
  51. hasnẹ́ti, -ím, (-ẹ̑m), vb. impf. = hasniti, kajk.- Valj. (Rad).
  52. hȃsniti, -im, vb. impf. nützen: kaj nam to hasni! LjZv.; kaj hasni, was hilft es! Pjk. (Črt.).
  53. hásniti, -nem, vb. pf. et impf. nützen, Mur., Cig., Jan., Št., Dol.; kaj hasne! was hilft es! jvzhŠt.
  54. hasnìv, -íva, adj. Nutzen bringend, nützlich, Mur., Jan.
  55. hasnívost, f. die Nützlichkeit, Jan.
  56. hȃsnọ, n. = hasen, Rib.- Mik.
  57. hasnováti, -ȗjem, vb. impf. = hasniti, Mur.
  58. hasnovı̑t, adj. nutzreich, nützlich, ersprießlich, Mur., Cig., Jan., ogr.- Levst. (Rok.), nk.
  59. hasnovítən, -tna, adj. = hasnovit, M.
  60. hasnovı̑tost, f. die Nützlichkeit, die Ersprießlichkeit, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), nk.
  61. hásora, f. = štorja, kajk.- Valj. (Rad); — iz tur., Mik. (Et.).
  62. hávsniti, hȃvsnem, vb. pf. 1) schnappen, beißen, C., Z.; — 2) einen Schlag versetzen, C.; — prim. šavsniti.
  63. hčȃsi, adv. ( t. j. k času) sogleich, Z., Jan. (H.).
  64. hčerı̑nski, adj. = hčerski, Cig.
  65. hčę̑rski, adj. der Töchter, töchterlich, Mur., Cig.; po hčersko, töchterlich, Cig.
  66. hčę̑rstvọ, n. die Tochterschaft, Cig.
  67. hehetáti se, -etȃm, -ę́čem se, vb. impf. kichern, Jan.; tudi brez "se", Jan.; hehetala bodeš, ( Let.).
  68. hehotáti se, -otȃm, -ǫ́čem se, vb. impf. = hehetati se, Cig.
  69. heksaēdər, -dra, m. šesterec, kocka, das Hexaeder.
  70. heksaēdrski, adj. hexaedrisch, Cig. (T.).
  71. heksāmetər, -tra, m. šesterostopen verz, šestomer, der Hexameter.
  72. helioskōp, m. daljnogled za ogledovanje solnca, das Helioskop.
  73. heliostāt, m. orodje, katero solnčne žarke vedno v isto mer obrača, der Heliostat.
  74. hemisféra, f. die Halbkugel, die Hemisphäre, Jes.; — prim. poloblo.
  75. hę̑mpast, adj. einfältig, tölpelhaft, Jan., vzhŠt.- C.; — = prevzeten, Glas.
  76. heretičȃnstvọ, n. = herezija, Habd.- Valj. (Rad).
  77. hevrīstika, f. nauk o iznajdovanju, die Heuristik, Cig. (T.).
  78. híbast, adj. fehlerhaft, schadhaft, C., M., Z.
  79. híbavost, f. die Fehlerhaftigkeit, C.
  80. híbnost, f. die Fehlerhaftigkeit, Cig.
  81. hidrostātičən, -čna, adj. hydrostatisch, Cig., Jan.
  82. hidrostātika, f. die Hydrostatik; prim. hidravlika.
  83. hierarhı̑jski, adj. k hierarhiji spadajoč, hierarchisch, Cig.
  84. hieroglīfski, adj. hieroglyphisch, Cig. (T.), nk.
  85. higrometrı̑jski, adj. k higrometriji spadajoč, hygrometrisch, Cig. (T.).
  86. hihítati se, -am se, vb. impf. kichern, Cig.; — prim. hehetati se.
  87. hílast, adj. krumm, gebogen, M., C.; krummhörnig: hilasta krava, Z.
  88. hímbnost, f. die Falschheit, der Trug: h. svetȃ, C.
  89. hinȃvski, adj. heuchlerisch.
  90. hinȃvstvọ, n. die Heuchelei.
  91. hı̑ncati se, -am se, vb. impf. muthwillig umherspringen, C.; läufig, brunftig sein, (o konjih in psih), C.
  92. hı̑nckati se, -am se, vb. impf. schäckern, sich herumtummeln, (inckati se, Jan.).
  93. hipērbolski, adj. hyperbolisch, Cig. (T.).
  94. hipsomētər, -tra, m. visomer, das Hypsometer.
  95. hipsometrı̑ja, f. visomerstvo, die Hypsometrie, Cig. (T.).
  96. híravost, f. die Siechheit, Jan. (H.).
  97. hı̑rs, adj. röthlich, Podgorjane- Štrek. (LjZv.); — prim. irs.
  98. hìs, hísa, m. hölzerner kleiner Keller, BlKr.; kleine hölzerne Getreidescheuer, BlKr.
  99. hı̑sək, -ska, m. dem. his, kleines Häuschen im Weinberg, Valj. (Rad).
  100. histenje, n., vzhŠt.- C., pogl. isteje, ustje, (Ofenloch).

   11.701 11.801 11.901 12.001 12.101 12.201 12.301 12.401 12.501 12.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA