Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (12.001-12.100)

  1. gostobesẹ́dən, -dna, adj. redselig, wortreich, Jan., Cig. (T.), Zv., Levst. (Zb. sp.).
  2. gostobesẹ́dnost, f. die Redseligkeit, Zv.
  3. gostocvẹ́tən, -tna, adj. dichtblütig, Cig.
  4. gostǫ̑ča, f. = gostost, Mur., Cig.
  5. gostodìh, -díha, m. schnelles Athmen: g. se človeka loti, kadar gre v hrib, Dol.
  6. gostoímrast, adj. dichtaderig (o lesu), C.
  7. gǫ́stọkrat, adv. oftmals, Mur., Cig., C., Danj. (Posv. p.), Zora.
  8. gǫ́stọkratən, -tna, adj. häufig, oftmalig, Mur., Cig., C.
  9. gostokŕvən, -vna, adj. dickblütig, Cig.
  10. gostolàs, -lása, adj. dichthaarig, Cig.
  11. gostolẹ̑nje, n. das Gezwitscher, der Schlag der Vögel, Cig.
  12. gostolẹ́sən, -sna, adj. dichtwaldig, Cig.
  13. gostolẹ́tən, -tna, adj. dichtaderig, feinaderig (o lesu), Cig., Jan.
  14. gostolẹ́ti, -ím, vb. impf. zwitschern, schmettern, trillern (o ptičjem petju), Cig., Jan., Mik.; — pren. gostolela mu je svoje besede na uho, Let.; meni ni nikogar treba, da bi mi gostolel na ušesa, Jurč.; — geschwind reden, Cig.
  15. gostolẹ́vati, -am, vb. impf. zu zwitschern, zu schlagen pflegen, Jan., C.; Po nebu ptice letajo, Preljubo gostolevajo, Npes.-K.; lastovica veselo gostoleva v sinjem zraku, Zv.
  16. gostolẹ̑vək, -vka, m. der Triller, Jan.
  17. gostolìst, -lísta, adj. dichtbelaubt, Jan.
  18. gostolístən, -tna, adj. dichtbelaubt, Cig., Jan.
  19. gostoljùb, -ljúba, m. kdor goste ljubi, der Gastfreund, Cig., Jan.
  20. gostoljùb, -ljúba, adj. = gostljuben, Cig., Jan., Let., Levst. (Zb. sp.).
  21. gostoljúbən, -bna, adj. gastfreundlich, Jan., nk.
  22. gostoljȗbje, n. die Gastfreundlichkeit, Jan.
  23. gostoljúbnost, f. die Gastfreundlichkeit, Cig., Jan., nk.
  24. gǫ̑stoma, adv. häufig, ogr.- M.
  25. gostoməglę̑n, adj. dicknebelig, Cig.
  26. gostomèr, -mę́ra, m. der Dichtigkeitsmesser, das Aräometer, Cig., Jan.; Cig. (T.), DZ. g. z lestvico, das Scalenaräometer, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); odstotni g., das Procentenaräometer, Sen. (Fiz.).
  27. gostonòg, -nǫ́ga, m. die Mauerassel, Cig.; gostonogi, Schnurasseln (julidae), Erj. (Ž.); navadni gostonog, die gemeine Schnurassel (julus terrestris), Erj. (Ž.).
  28. gostonǫ́ga, f. = gostonog, Dol.
  29. gostonǫ̑žnica, f. die Scherenassel, Cig.
  30. gostopę́rən, -rna, adj. = gostopernat, Jan.
  31. gostopę̑rnat, adj. dichtbefiedert, Cig.
  32. gostopèt, -pę́ta, adj. mit kleinen und schnellen Schritten: gostopeto stopicati, Jurč.
  33. gostorǫ́žən, -žna, adj. reich an Trieben, dicht: gostorožno trsje, Raič ( Let.).
  34. gostosẹ̑jci, m. pl. = gostosevci, Jap., C.
  35. gostosẹ̑jčiči, m. pl. = gostosevci, C.
  36. gostosẹ̑vci, m. pl. die Plejaden, die Gluckhenne, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Ravn., Blc.-C., Gor.- Mik., Dol., BlKr.; — ( "wohl die dicht Hingestreuten", Mik. [Et.]; toda prim. gostoževci).
  37. gostosẹ̑včiči, m. pl. = gostosevci, Pohl., C.
  38. gostosẹ̑včki, m. pl. gostosevci, M.
  39. gostọ̑st, f. die Dichte, die Dichtheit.
  40. gostostrẹ̑łka, f. die Mitrailleuse, nk.
  41. gostóta, f. die Dichte, Cig., Jan., Cig. (T.).
  42. gostovȃnjčin, m. = gostovanjščak, C.
  43. gostovȃnje, n. 1) die Gasterei, der Schmaus; Njemu oče nje napravi Imenitno gostovanje, Preš.; — der Hochzeitsschmaus, die Hochzeit, (gostúvanje) vzhŠt.- Mur., ogr.- M., Danj.- Valj. (Rad); — 2) das Inwohnersein, die Inwohnerschaft, C.; das zur Miethe Wohnen, Cig., Jan.; zastonj g. imeti, zinsfrei wohnen, Cig.
  44. gostovȃnjəc, -njca, m. = gostovanjščak, C.
  45. gostovȃnjski, adj. hochzeitlich, M.
  46. gostovȃnjščak, m. der Hochzeitsgast, der Hochzeiter, Mur., Cig., Danj.- Mik., vzhŠt.
  47. gostováti, -ȗjem, vb. impf. 1) intr. a) zugaste sein, C.; g. na zemlji, durch das Erdenleben pilgern, C.; b) als Inwohner in einem fremden Hause wohnen, zur Miethe wohnen, Mur., Cig., C., M., Polj.; zastonj g., zinsfrei wohnen, Cig.; — 2) trans. g. koga, bewirten, Mur., Cig., Jan., C.; Kristusa gostujo, Trub.; g. se, schmausen, Cig., Jan., C.; pos. bei einem Hochzeitsschmaus sein, C.
  48. gostovȃvəc, -vca, m. 1) der Tischgenosse, Jap.- C.; — der Schmausbruder, der Prasser, Guts.- Cig., Jan.; — 2) der Inwohner, ces. ukaz l. 1770- Kres IV. 262.; — die Miethspartei, Jan.; — 3) der Bewirter, der Gastgeber, Cig., Valj. (Rad).
  49. gostǫ́vən, -vna, adj. gastfrei, Mur.; pogl. gostljiv.
  50. gostovína, f. = gosti, Cig., Jan., C.; bil sem na gostovini, C.
  51. gostǫ́vski, adj. Gast-: gostovsko pravo, das Gastrecht, Let.
  52. gostǫ́vščina, f. die Gasterei: po gostovščinah hoditi, Gor.
  53. gostožę̑rci, m. pl. = gostožirci, Valj. (Rad).
  54. gostožę̑rčiči, m. pl. = gostožirci, Dalm.
  55. gostožę̑vci, m. pl. die Plejaden, Valj. (Rad), Ravn., Čb. ( Vod.)- Valj. (Rad).
  56. gostožę̑vke, f. pl. = gostoževci, Jan.
  57. gostožíliti, -žı̑lim, vb. impf. zwitschern, Cig., Jan.; durcheinander quiekend schreien (o otrocih), Lašče- Levst. (M.).
  58. gostožı̑rci, m. pl. die Plejaden, Mur., Cig., Jan., Met.
  59. gostožı̑rji, m. pl. = gostožirci, Cig.
  60. gostožǫ̑bnik, m. = devetogub, Dol.; (der Roden, der 4. Magen der Wiederkäuer, V.-Cig.?).
  61. gǫ́tast, adj. fistulös, Blc.-C.
  62. gotovı̑nski, adj. Bar-: gotovinski troški, Levst. (Pril.); gotovinsko izplačilo, DZ.
  63. gotǫ́vnost, f. = gotovost, Mur., ogr.- C., nk.
  64. gotǫ́vost, f. 1) die Bereitschaft, Cig., Jan.; — die Bereitwilligkeit: g. na službo, die Dienstfertigkeit, C.; — 2) die Gewissheit, die Bestimmtheit, Cig., Jan., nk.
  65. gōtski, adj. gothisch: gotski oblok, der Spitzbogen, Cig. (T.).
  66. govę̑darski, adj. Rindviehhirten-, Mur., Cig.
  67. govę̑darstvọ, n. die Rindviehzucht, Mur., Cig. (T.).
  68. govę́dast, adj. zabit, ochsendumm, Cig.
  69. govę́dnost, f. die Ochsenhaftigkeit, Cig.
  70. govę́dski, adj. = goveji, Mur.; (goveski, Dict.).
  71. govę́jski, adj. = goveji, C., jvzhŠt.
  72. govę́ski, adj. = govedski, Dict.
  73. govorljívost, f. die Gesprächigkeit, Mur., Cig.
  74. govǫ́rnost, f., V.-Cig., Jan., pogl. govorstvo.
  75. gọ̑vorski, adj. 1) die Rede betreffend: govorska cvetka, die Rednerblume; — 2) V.-Cig., pogl. govorniški.
  76. gọ̑vorstvọ, n. die Redekunst, V.-Cig., Jan., Cig. (T.).
  77. govorȗnstvọ, n. die Großsprecherei, Cig.
  78. gozdárski, adj. Förster-: gozdarsko učilišče, die Forstlehranstalt, DZ.
  79. gozdȃrstvọ, n. die Forstwirtschaft, Cig. (T.).
  80. gozdnárski, adj. Förster-, Forst-, Cig., Jan., nk.; gozdnarska služba; gozdnarska učilnica, Cig.
  81. gozdnȃrstvọ, n. die Forstwirtschaft, Cig., Jan., nk.
  82. gozdǫ́vski, adj. = gozden, Rez.- C.
  83. gozdǫ̑vstvọ, n. das Forstwesen, DZ.
  84. gozdoznȃnstvọ, n. die Forstkunde, Cig., Jan.
  85. grabástati, -am, vb. impf. heftig kratzen, Z., Dol.
  86. grabȃvs, m. der Schnapphans, Cig.
  87. grabȃvsati, -am, vb. impf. = grabastati, Z.; — prim. grebavsati.
  88. grabežljívost, f. die Raubsucht, Jan., C., Zora.
  89. grabljívost, f. die Raubgierde, Cig., C.; die Habgier, LjZv.
  90. grȃbsati, -am, vb. impf. kratzen, C.
  91. gradínast, adj. ruinenförmig, Cig. (T.).
  92. gradı̑teljstvọ, n. die Architectur, Nov.- C.; — das Baumeistergewerbe, Levst. (Nauk), nk.
  93. grȃdski, adj. Burg-, Schloss-, herrschaftlich, Mur., nk.; ( nav. grajski).
  94. gráhast, adj. 1) erbsenartig; grahasti kamen, der Erbsenstein, Cig.; — 2) gesprenkelt, tüpfelig, buntfleckig, Cig., Jan.; grahasta kokoš, Mik.
  95. gráhljast, adj. = grahast 2): grahljasta raca, kokoš, C., Lašče- Levst. (M.); grahljasta jajčka, Vrt.
  96. grahútast, adj. feinkiesig: grahutasta zemlja, Z., C.
  97. grajȃnski, adj. 1) = grajski ("grenskì"), Lašče- Levst. (Rok.), Cv.; — 2) bürgerlich, Civil-, Cig. (T.), DZ.; grajanske pravice, Nov.- DSv.; grajansko pravo, das Civilrecht, Cv.; (grajanskì, Cv.).
  98. grajȃnstvọ, n. die Bürgerschaft, Nov.- DSv.
  99. grájavost, f. die Tadelsucht, Jan.
  100. grájski, adj., pogl. gradski.

   11.501 11.601 11.701 11.801 11.901 12.001 12.101 12.201 12.301 12.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA