Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (11.901-12.000)

  1. gospọ̑dək, -dka, m. dem. gospod, = gospodič; vzdihujoči gospodki, Levst. (Zb. sp.).
  2. gospodìč, -íča, m. das Herrchen, junger Herr, Cig., Jan., Valj. (Rad); der Edelknabe, der Junker, Rez.- C.
  3. gospodı̑čək, -čka, m. dem. gospodič; das Herrchen, Jan.
  4. gospodı̑čič, m. dem. gospodič; das Herrchen; der Edelknabe, der Junker, Mur., Cig., Dalm.
  5. gospodı̑čna, f. 1) das Fräulein; pojdi doli, gospodična, ti babelska hči, Dalm.; Notri je žlahten gospod, žlahtna gospa, In eno gospodično imata, Npes.-K.; Bog jo živi gospodično! Preš.; — 2) neka hruška, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — 3) nekatere rastline: der Himmelsschlüssel (primula acaulis), C.; — die Knotenblume (leucoium vernum), Medv. (Rok.); — die Nachtkerze (oenothera biennis), SlGor.- Erj. (Torb.); — das Gänseblümchen (bellis perennis), Sp. Idrija- Erj. (Torb.).
  6. gospodı̑čnica, f. 1) dem. gospodična; ein kleines Fräulein; — 2) neka hruška, Cig., C., Z.; — 3) der Klatschmohn (papaver rhoeas), Solkan pri Gorici- Erj. (Torb.); dokler je cvet še v popku, ugibljejo otroci, ali je gospod (bel), ali gospa (rdeč), Bilje- Erj. (Torb.); — die Judenkirsche (physalis Alkekengi), Dict., C.
  7. gospodı̑čnik, m. neko jabolko, Cig.
  8. gospodı̑n, m. = gospod, gospodar, Habd.- Mik., Danj.- Valj. (Rad), Rez.- Baud.
  9. gospodínja, f. die Herrin, die zu befehlen hat; die Hausfrau; gospodar je šel z doma, gospodinja pa je doma; die Wirtin; dobra g., eine gute Wirtin; — die Haushälterin; biti pri kom za gospodinjo; die Dienstfrau; imeti dobro gospodinjo; — die Quartierfrau, die Kostfrau.
  10. gospodínjenje, n. das Wirtschaften (der Frau).
  11. gospodínjiti, -ı̑njim, vb. impf. als Hausfrau walten, das Hauswesen, insoferne es der Hauswirtin obliegt, führen; kadar ona gospodari, on pa gospodinji, je narobe svet, Z.; — g. koga, jemandes Wirtschafterin sein, C.; gospodinjila ga je sestra, Zv.; tudi: g. komu, Zv.
  12. gospodı̑njski, adj. eine Hausfrau oder Wirtschafterin betreffend, Hausfrauen-; gospodinjsko delo.
  13. gospodı̑njstvọ, n. das Geschäft der Hausfrau oder Wirtschafterin; Marija je tudi pri gospodinjstvu vseh ženskih čednosti ljubezniva podoba, Ravn.
  14. gospodljìv, -íva, adj. herrschsüchtig, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Ravn.; on (župan) se ne boj nikogar, a gospodljiv zopet ne sme biti, Levst. (Nauk).
  15. gospodljívost, f. die Herrschsucht, V.-Cig.
  16. gospọ̑dnica, f. = gospojnica: velika, mala g., Groß-, Kleinfrauentag, Mur., Cig., Danj.- Mik., Dolnje Kor.- Jarn. (Rok.).
  17. gospódnji, adj. 1) des Herrn (Gottes), Mik.; v gospodnjem imenu, Krelj; gospodnji duh, gospodnje ime, Dalm.; gospodnji angel, Kast.; gospodnje leto, das Jahr des Heils, Cig. (T.); — 2) herrschaftlich, Herren-, V.-Cig., Jan.; gospodnja služba, Herrendienst, Cig.
  18. gospodovȃnje, n. das Herrsein, das Herrschen.
  19. gospodováti, -ȗjem, vb. impf. Herr sein, walten, herrschen; g. nad kom ali čim, beherrschen, Cig. (T.), Met.- Mik.
  20. gospodovȃvəc, -vca, m. der Beherrscher, der Gebieter, Mur., Cig., Jan.
  21. gospodovávən, -vna, adj. = gospodljiv, V.-Cig.
  22. gospodovȃvka, f. die Beherrscherin, die Gebieterin, Mur., Cig., Jan.
  23. gospodovȃvski, adj. herrisch, Jan., C.
  24. gospǫ́dska, f., pogl. gosposka.
  25. gospódski, adj., pogl. gosposki.
  26. gospǫ́dstvọ, n., pogl. gospostvo.
  27. gospǫ́dščina, f., pogl. gospoščina.
  28. gospǫ̑jnica, f. 1) velika, mala g., der Groß-, Kleinfrauentag, Jan., C., Št.; — 2) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  29. gospǫ̑jščnica, f. die Sumpfleberblume (parnassia palustris), Medv. (Rok.).
  30. gospon, m. = gospod, Habd.- Mik., ogr.- Mik.; iz: gospodin.
  31. gosponič, m. dem. gospon, Prip.- Mik.
  32. gospǫ́ska, f. die Obrigkeit, die Behörde; mestna g., der Stadtmagistrat, Dict.; — pogl. oblastvo.
  33. gospóski, adj. Herren-; gosposka zbornica, das Herrenhaus, nk.; den Herrenleuten gehörig, sie betreffend, ihnen entsprechend; gosposke šege, po gosposko živeti, oblačiti se.
  34. gospǫ̑stvọ, n. 1) die Gebieterschaft, die Herrschaft, Cig., Jan., nk.; — der Bereich der Herrschaft: po vsem njegovem gospostvu, Dalm.; — 2) der Herrenstand, Jan.; Vsi stani na svetu Potrebni so nam, Posebno pa kmetstvo, gospostvo z maštvam ( nam. -om), Npes.-K.; — 3) Vaše g.! Eure Herrlichkeit! Cig.; — tudi gospostvò, Valj. (Rad).
  35. gospǫ́ščina, f. 1) der Herrenstand; tudi nji je dišala gospoščina, LjZv.; — 2) die Obrigkeit, Meg.; deželska in duhovska g., Trub.; od hude gospoščine silo in vse zlo trpeti, Dalm.; — 3) das Dominium, die Grundherrschaft, Cig., Jan.; — der herrschaftliche Grund, Svet. (Rok.); — 4) vormals: die Abgaben und Leistungen an die Grundherrschaft, ogr.- C.
  36. gospǫ́ščinski, adj. Herrschafts-: g. grb, Cig.
  37. gọ̑st, gen. gostȗ, gósta, m. 1) der Gast; danes imamo goste; v gostih biti, zugaste sein, v goste iti, zugaste gehen, Dol.- Cig.; = gostač, Jarn., Cig., Jan., Mik., Kor.- Zv., Notr.; — pl. tudi: gostję̑ (kakor ljudje), Mik. (V. Gr. III. 140.), Valj. (Rad 47., 47 sq.); nepozvani gostje, ogr.; dragi vi gostje, Danj. (Posv. p.); gospod je svoje gosti k njemu povabil, Dalm.; dobro vino položiti pred gosti, ogr.; — sem spadajo tudi reki: v gosteh biti, zugaste sein, Jan., Krelj; v gosti iti, als Gast irgendwohin kommen, besuchen gehen, ogr.- C.; Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni sam v gosti, Npes.-K.
  38. gǫ̑st, gǫ́sta, adj. 1) dicht; gosta trava, gosto drevje; goste lase imeti, einen dichten Haarwuchs haben; gosto platno, dichte Leinwand; gosto šivati; gosto sejati; gosto sito, feiner Sieb; gost glavnik, dichter Kamm; — gosta megla; — 2) dickflüssig, dick; gosta juha (kurze Brühe), gosta kri; — 3) oftmalig, Cig.; gosta služba, redka suknja, wer oft den Dienst wechselt, wird wenig ersparen, Npreg.- Mur.; ima redke zobe pa goste laže, Npreg.- jvzhŠt.; gostih besed, redselig, Cig.; po gostem, po gosto, häufig; gosto, oft, gost(i) čas, häufig, vzhŠt.; — ( compar. gostejši, gošči, C.).
  39. gostáč, m. der Miethwohner, der Inwohner, Cig., Jan., Gor., nk.; gostači, Miethleute, Cig.; gostačev g., der Afterinwohner, Cig.
  40. gostáčək, -čka, m. dem. gostač, Cig.
  41. gostačíca, f. die Miethwohnerin.
  42. gostȃčka, f. die Miethwohnerin, die Inwohnerin, Cig.
  43. gostarı̑ja, f. 1) = gostaštvo, M.; — 2) po nem. Gasterei, Cig., Jan., Jsvkr., Bas.
  44. gostarína, f. das Tafelgeld, Jan.
  45. gostáščina, f. der Miethwohnerzins, der Inwohnerzins, V.-Cig., Jan., Nov.
  46. gostȃštvọ, n. die Inwohnerschaft, der Inwohnerstand, Cig.
  47. gȏstba, f. das Gastmal, die Gasterei, Cig., Jan., C., Zora.
  48. góstən, -tna, adj. 1) = pogostljiv, gastfrei, Cig., Jan.; — 2) Gast-: gostna pravica, das Gastrecht, Jan.
  49. gostẹ́ti, -ím, vb. impf. = gostiti se, dicht werden, Jan. (H.).
  50. gostı̑, f. pl. das Gastmal, Mur., Cig., Jan., C.; gosti napraviti, danes imamo gosti, Cig.; na gosti pozvati, Prip.- Mik.; To bile čudne so gosti, Npes.-K.; — postalo iz: gost ( acc. pl. gosti), Mik. (V. Gr. III. 140.).
  51. gǫ́sti, gǫ́dem, vb. impf. 1) geigen; g. na gosli; Štirje jo godejo, Štirje pa trobijo, Npes.; (ein Musikstück) spielen: godci lepo godejo; mladi ljudje, katerim nebesa godejo, denen der Himmel voll Bassgeigen ist, Jurč.; — vedno eno g., immer bei einer Leier bleiben, immer dasselbe wiederholen; — kdor resnico gode, temu gosli zbijejo, Npreg.- Ljub.; — 2) murren, brummen: ves dan gode; nad kom g., auf jemanden schmälen, keifen, Cig.; — schnurren, mačka gode (= prede), Cig., Jan., C.
  52. gostíč, m. = 2. gostivec, der Condensator, Jan. (H.).
  53. góstij, m. = gostač, Mik.
  54. 1. góstija, f. 1) = gostja 1), Mik.; — 2) = gostja 2), LjZv.
  55. 2. gostı̑ja, f. die Gasterei, der Schmaus; gostijo napraviti; na gostijo povabiti.
  56. gostı̑łna, f. = gostilnica, nk.
  57. gostı̑łnica, f. das Gasthaus, das Wirtshaus, Cig., Jan., nk.
  58. gostı̑łničar, -rja, m. der Gastwirt, Cig., Jan., nk.
  59. gostı̑łničarica, f. = gostilničarka, Jan. (H.).
  60. gostı̑łničarka, f. die Gastwirtin, nk.
  61. gostı̑łničarski, adj. Gastwirt-: g. obrt, nk.
  62. gostı̑łničarstvọ, n. die Gastwirtschaft, Jan.
  63. gostı̑łničən, -čna, adj. Gasthaus-, Wirtshaus-, nk.
  64. 1. gostı̑łnik, m. 1) = gostilničar, Cig., Jan., ZgD. ( stsl.); — 2) der Gastgeber: posloviti se pri gostilniku, Jurč.
  65. 2. gostı̑łnik, m. der Condensator, Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.).
  66. gostı̑łniški, adj. Gasthaus-, Cig., nk.
  67. 1. gostílọ, n. = gosti, Cig., Jan., Slom.- C.
  68. 2. gostílọ, n. der Condensationsapparat, Cig. (T.).
  69. 1. gostína, f. das Gastmal, Jan.
  70. 2. gostína, f. 1) = gošča, das Dickicht, Cig., Fr.- C.; — 2) die Dichte, Valj. (Rad).
  71. gostı̑nčar, -rja, m. = gostilničar, Jan., Ravn.; — prim. gostinec.
  72. gostı̑nčarica, f. = gostilničarica, Jan.
  73. gostı̑nəc, -nca, m., Jan., ( češ.), pogl. gostilnica.
  74. gostı̑nica, f. ( stsl.) Ravn., pogl. gostilnica.
  75. góstinja, f. 1) weiblicher Gast, Let.; mehkužnost in lahkoživnost sta mu ostali neznani gostinji, LjZv.; — 2) die Inwohnerin, (gostnja), Met.
  76. gostı̑nski, adj. Gast-, Jan.; gastfreundlich: gostinski počastiti koga, Let.; gostinska zveza, gastfreundschaftliche Verbindung, Zv.; — prim. hs. gostinski, kar pripada gostom.
  77. gostíšče, n. 1) das Einkehrhaus, das Hospiz, Cig., C.; gostišče na gori sv. Bernarda, nk.; — das Hotel, SlN., Zora; — 2) = gosti, C.
  78. gostı̑telj, m. der Bewirtende, der Gastgeber, Jan., Let.
  79. 1. gostı̑təv, -tve, f. die Bewirtung, Jan.; — das Gastmal, Cig., C.
  80. 2. gostı̑təv, -tve, f. die Verdichtung, Cig. (T.).
  81. 1. gostíti, -ím, vb. impf. 1) bewirten; g. koga, jemanden bewirten, jemandem ein Mahl veranstalten; — pren. tako me je gostil = take mi je pravil, Glas.; — 2) g. se, schmausen; g. se s kako rečjo, sich etwas wohl schmecken lassen, jvzhŠt.
  82. 2. gostíti, -ím, vb. impf. dicht machen, verdichten; eindicken; g. sol, gradieren, Cig.; condensieren, Cig. (T.); g. se, dicht werden, sich verdichten; iskre se goste, Jan.; dick werden (o tekočinah); — (besede) g., schnell reden, Cig.
  83. gostı̑tva, f. = gostitev, Valj. (Rad).
  84. 1. gostı̑vəc, -vca, m. der Bewirtende, der Gastgeber, Cig., Jan., Šol., C.
  85. 2. gostı̑vəc, -vca, m. der Condensator, Jan.
  86. góstja, f. 1) die Gastin, Jan., Vrt.; — 2) die Inwohnerin, Cig., Jan.; — prim. gostija.
  87. gostjȃvəc, -vca, m. der Gast (kdor v gostje pride), Polj.
  88. gostjȃvka, f. ženska, katera v gostje pride, Polj.
  89. góstje, n. = gostí, BlKr.- M.; g. napraviti, Cig.; — v gostje iti, priti, als Gast kommen, einen Besuch machen, Jan., Zilj.- Jarn. (Rok.), Zv., Polj.; Kdaj boš ti sestričica V gostje k nama li prišla? Npes.-K.; K meni pa moj brat v gostje gre, Npes.-K.; v g. vabiti, povabiti, zugaste bitten, Meg., Krelj, Dalm.; v g. se komu ponuditi, sich jemandem als Gast anbieten, Vrt.; z nobenim gostjem, Ravn.; — v gostje mi hodi = spehuje se mi (o jedi), Polj.; (po Mik. (V. Gr. III. 140.) prav za prav acc. = gosti, gostje; — gen. gostjȃ, Polj.).
  90. gostljàt, -áta, adj. dicklich, Cig., C.
  91. gostljìv, -íva, adj. bewirtlich, gastfreundlich, Cig., Jan., C.
  92. gostljívost, f. die Gastfreundlichkeit, Jan., C.
  93. gostman, m. = gostač, Notr.
  94. gostníca, f. 1) die Kosthalterin, Cig.; — 2) das Gastzimmer, Jarn., Mur.; — 3) neka hruška, Šebrelje- Erj. (Torb.).
  95. gostník, m. 1) der Kosthalter, der Restaurateur, Cig.; der Gastgeber, Hip. (Orb.); — 2) der Schmauser, Jan.
  96. gostniti, -nem, vb. pf. dicht werden, Rez.- C.
  97. gostnja, f., nam. gostinja, Mik.
  98. gostnjak, m., Mur., pogl. gostač.
  99. góstnost, f. die Gastfreundlichkeit, Cig.
  100. gostóba, f. = gostost, Cig.

   11.401 11.501 11.601 11.701 11.801 11.901 12.001 12.101 12.201 12.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA