Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (11.601-11.700)

  1. gimnāstičən, -čna, adj. telovaden, gymnastisch, Jan., nk.
  2. gimnāstika, f. telovadba, die Gymnastik.
  3. gimnāzijski, adj. Gymnasial-, Cig., Jan. (naglaša se tudi: gimnazījski).
  4. gı̑ncati se, -am se, vb. impf. sich unruhig hin und her bewegen, Lašče- Levst. (M.).
  5. gíngavost, f. die Schwächlichkeit, ogr.- C., SlN.
  6. gínjenost, f. das Gerührtsein, die Rührung, nk.
  7. gīps, m. der Gips, Cig.; — prim. malec.
  8. gīpsar, -rja, m. der Gipsarbeiter, Cig.
  9. gīpsast, adj. aus Gips, Let.
  10. gīpsati, -am, vb. impf. gipsen, Cig., Jan.
  11. gipsovína, f. die Gipsware, Cig.
  12. gírjast, adj. knorrig: girjasto drevo, Rez.- C.; holprig: girjasta pot, Rez.- C.
  13. gizdávost, f. die Hoffahrt, die Prunksucht, die Geckenhaftigkeit, Cig., Jan., vzhŠt.
  14. gizdȃvstvọ, n. = gizdavost, C.
  15. gízditi se, -im se, vb. impf. hoffährtig sein; g. se s čim, mit etwas prangen, prahlen, sich auf etwas einbilden, C., Z.
  16. gízdost, f. = gizdavost, Mur., C., Met.- M., ogr.- Let.
  17. gjȗkes, m. neki denar, kajk.- Valj. (Rad).
  18. gladkolàs, -lása, adj. glatthaarig, Jan.
  19. gladkọ̑st, f. die Glattheit, die Glätte; (o besedi) die Glattheit des Stiles, Cig. (T.).
  20. gladkosvẹ́təł, -tla, adj. glattblank, Cig.
  21. glȃdnost, f. die Hungrigkeit.
  22. gladǫ́vnost, f. die Hungrigkeit, die Essgier, Mur., Jan.; — die Habgier, Mur., Cig., Jan.
  23. glāgolski, adj. 1) Verbal-, Cig., Jan., C., nk.; — 2) = glagoliški: g. rokopis, Navr. (Kop. sp.).
  24. glȃs, glȃsa, glasȗ, m. 1) die Stimme; po glasu koga spoznati, jemanden an der Stimme erkennen; — debel g., eine Bassstimme, tenak g., eine hohe Stimme; pesen za štiri glasove, ein vierstimmiges Lied; g. se mu trese, er tremuliert, Cig.; g. drobiti, trillern, Cig.; — na glas, laut; na glas govoriti, na ves glas vpiti, aus vollem Halse schreien; — der Ton, der Klang; neskladni glasovi, Misstöne, Cig.; ubrani glasovi zvonov, harmonische Glockentöne; — der Laut; zlogi so zloženi iz glasov, Jan. (Slovn.); latinska abeceda prikrojena za slovenske glasove, Jan. (Slovn.); — der Wortlaut: ima ta glas, lautet also; — 2) die Nachricht; vesel g., frohe Botschaft; g. dati komu, jemanden avisieren, Cig. (T.), C., DZ.; kokla piščetom glas (Zeichen) daje, da pobegno, Levst. (Rok.): dober glas ima čas, eine gute Nachricht muss man mit Geduld erwarten, Fr.- C.; ni mu glasa, er ist spurlos verschwunden, C.; — das Gerede, das Gerücht; g. je počil, g. so zagnali, es geht das Gerede; g. je, man erzählt sich, Cig.; — der Ruf, der Leumund; on je na glasu, da ..., er steht im Rufe ...; na glasu biti, berühmt sein, Blc.-C., nk.; hiša na glasu, a mačka lačna, Notr.- Z.; dobrega glasa biti, in gutem Rufe stehen; boljši je dober glas, kot srebrn pas, Met.; velikega glasa biti, berühmt sein, ogr.- C.; največega glasa, am wichtigsten, C.; slabega glasu, verrufen, Cig.; na slabem glasu biti, in schlechtem Rufe stehen; za hud glas ne rodijo, sie kümmern sich um einen schlechten Ruf nicht, Trub.; v hud g. pripraviti, in Verruf bringen, Dalm.- C.; slab glas gre daleč v vas, ein übler Ruf verbreitet sich weit, Z.; dober glas seže v deveto vas; — 3) das Votum, die Stimme: svoj g. komu dati, jemandem seine Stimme geben, nk.; — 4) die Sachkenntnis, C.; vsaki reči g. vedeti, jeder Sache kundig sein, Mik.; g. znati, Navr. (Kop. sp.); čebelam vedeti glas, der Bienenzucht kundig sein, Levst. (Beč.); glasu ne vedeti čemu, einer Sache unkundig sein, Cig.; kdor glumi ne ve glas, naj ne hodi k ljudem v vas, Mik.; ve glas k tej reči, er versteht sich darauf, C.
  25. glasȃn, glasnà, adj. = glasen.
  26. glȃsba, f. die Tonkunst, die Musik, Cig. (T.), M., nk.
  27. glȃsbar, -rja, m. der Tonkünstler, Nov.- C.
  28. glȃsbən, -sbna, (-sbəna), adj. zur Tonkunst gehörig, Musik-, nk.; glasb(e)ne vilice, die Stimmgabel, glasb(e)no učilišče, Cig. (T.).
  29. glasbę̑n, adj. = glasbən, nk.
  30. glȃsbənik, m. der Tonkünstler, Str., nk.
  31. glasbílọ, n. das Tonwerkzeug, nk.
  32. glasboljúbən, ** -bna, adj. musikliebend, Zora.
  33. glȃsəc, -sca, m. dem. glas.
  34. glȃsək, -ska, m. dem. glas; mili glasek mlade pevke.
  35. glásən, -sna, adj. laut; glasno govoriti, laut sprechen; glasni ste, ihr lasset euch sehr hören.
  36. glası̑łka, f. 1) die Stimmritze, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.), Sen. (Fiz.); — 2) = gaslo, Cig., SlN., Bes., Nov.
  37. glasílọ, n. 1) das Stimmorgan, Cig. (T.); — 2) das Organ (o časopisu), Cig. (T.), nk.; g. konservativne, liberalne stranke, nk.
  38. glasíti, -ím, vb. impf. 1) hören lassen: iznašel je, izrečene besede tako daleč glasiti, kakor daleč hoče, Vod. (Izb. sp.); ne bom molčal, temuč bom glasil, Jsvkr.; — melden: iz Rima glasijo, von Rom wird gemeldet, V.-Cig.; kakor se glasi, dem Vernehmen nach, Cig.; — verkündigen: evangelij Kristusov g., ogr.- C.; ime Kristusovo g., Jsvkr.; — 2) lauten, Cig. (T.); — 3) g. se, Laute von sich geben, sich melden: kos se že glasi; gonjači se glase, die Treiber werden laut, Cig.; po časopisih se g., sich in den Zeitungen vernehmen lassen, Levst. (Zb. sp.); — klingen, tönen; zvon se glasi; kar pravite, se lepo glasi, V.-Cig.; — lauten; pismo se tako glasi.
  39. glȃsje, n. das Lautsystem, Cig. (T.); die Lautlehre, Jan.
  40. glaskovȃłnica, f. die Lautiertafel, SlGosp.- C.
  41. glaskovȃnje, n. das Lautieren, die Lautiermethode, Jan.
  42. glaskováti, -ȗjem, vb. impf. lautieren, Jan., h. t.- Cig. (T.).
  43. glȃsnica, f. 1) das Lautzeichen, Cig., Jan.; — 2) = samoglasnik, Cig., Jan.; — 3) (luknje) glasnice, Schallöcher, Cig. (T.); — 4) glasníca, die Verkünderin, Bes.
  44. glȃsnik, m. 1) das Lautzeichen, Cig., Jan.; — 2) = samoglasnik, Cig., Jan.; — 3) glasník, der Verkünder, der Bote, der Herold, Cig., Jan., Cig. (T.); čvrst g. besede božje, Cv.; ni glasa ni glasnika (= nič ni slišati) o njem, BlKr.; državni g., der Reichsherold, DZ.
  45. glȃsništvọ, n. = glasoslovje, Jan. (H.).
  46. glasnjáča, f. der Resonanzboden, Cig. (T.).
  47. glásnost, f. die Lauttönigkeit, die Lautstimmigkeit.
  48. glasolíčən, -čna, adj. den Klang nachahmend: glasolična beseda, das Klangwort, Cig.
  49. glasomèr, -mę́ra, m. der Ton-, Klangmesser, Cig., Jan.
  50. glasomę̑rje, n. die Tonmessung, Cig., Jan.
  51. glasonǫ́sən, -sna, adj. 1) = glasan: glasonosna trobenta, Levst. (Zb. sp.); — 2) berichtend, Jan. (H.).
  52. glasonǫ́ša, m. der Bote, Nov.- C.; — hs.
  53. glasopàd, -páda, m. die Cadenz ( mus.), Cig., Jan.
  54. glasosklàd, -skláda, m. der Accord ( mus.), Jan. (H.).
  55. glasoslǫ́vən, -vna, adj. die Lautlehre betreffend, phonetisch, nk.
  56. glasoslǫ̑vje, n. die Lautlehre ( gramm.), Jan., Cig. (T.), nk.
  57. glasoštẹ́tje, n. die Stimmenzählung, das Scrutinium, DZ.
  58. glasotvǫ̑rnica, f. das Stimmband, Erj. (Som.), Sen. (Fiz.).
  59. glasováłən, -łna, adj. Abstimmungs-: glasovalno kazalo, das Abstimmungsverzeichnis, DZ.
  60. glasovȃnje, n. die Abstimmung, die Stimmenabgabe, Cig., Jan., nk.
  61. glasováti, -ȗjem, vb. impf. abstimmen, die Stimmen abgeben, Cig., Jan., nk.; gl. za koga, proti komu, nk.
  62. glasovȃvəc, -vca, m. kdor glasuje, Jan. (H.).
  63. glasǫ́vən, -vna, adj. Laut-, lautlich, Jan., nk.; — die Stimmen (bei der Abstimmung) betreffend: glasovni vpisnik, DZ.
  64. glasovı̑r, m., Cig., Jan., nk., pogl. klavir.
  65. glasovı̑t, adj. 1) hellaut, klangreich, Cig.; glasovito plakati, Levst. (Zb. sp.); — 2) allbekannt: berühmt, Mur., Cig., Jan., nk.; berüchtigt, Cig., nk.
  66. glasovítən, -tna, adj. = glasovit, Mur., Cig., Jan.
  67. glasovı̑tnik, m. berühmte Person, die Celebrität, Raič ( Let.).
  68. glasovı̑tost, f. die Allbekanntheit, das Renommee, Jan., nk.
  69. glasǫ̑vje, n. coll. die Töne, C.
  70. glasǫ́vnica, f. 1) der Stimmzettel, DZ., DZkr., nk.; — 2) glasovníca = glasovnik, Levst. (Nauk).
  71. glasǫ́vnik, m. das Stimmenverzeichnis, SlN.- C., DZkr., Levst. (Pril.).
  72. glasovǫ̑dja, * m. der Stimmführer, Jan.
  73. glavárski, adj. das Oberhaupt betreffend.
  74. glavȃrstvọ, n. die Vorsteherschaft: okrajno, deželno g., die Bezirks-, Landeshauptmannschaft; okrožno g., die Kreishauptmannschaft, DZ.; pristransko g., das Hafencapitanat, DZ.
  75. glavátost, f. die Dickköpfigkeit, Cig.
  76. glavíčast, adj. mit Knöpfchen versehen, C.; — voll Samenkapseln: g. lan, Z.; — kolbicht, knotig, Cig.
  77. glavı̑nski, adj. h glavini spadajoč: glavinski imetek, das Stammvermögen; glavinsko posestvo, das Stammgut, Levst. (Pril.); — prim. glavina 7).
  78. gláviti se, -im se, vb. impf. kopfen, Cig.; zelje se glavi, C.
  79. glavničárski, adj. Kammacher-: glavničarska pila, Cig.
  80. glavničȃrstvọ, n. das Kammacherhandwerk, Cig., Jan.
  81. glavopȓsje, n. das Kopfbruststück, LjZv.
  82. glavosẹčénje, n. = glavosek, ogr.- C.
  83. glavosẹ̑čnica, f. die Guillotine, ZgD.
  84. glavosẹ̀k, -sẹ́ka, m. 1) die Enthauptung, Cig., Jan.; — Ivan g., Johannes, der Enthauptete (Johannis Enthauptung), Št.- M., Mik.; danes je sv. Janez g., Lašče- Levst. (Zb. sp.); — 2) der Mondfisch (orthagoriscus mola), Erj. (Ž.).
  85. glavosẹ́kanje, n. = glavosek 1), Blc.-C.
  86. gledljívost, f. die Schaulust, Cig.
  87. glẹ̑nast, adj. 1) mit Schleim bedeckt: glenasta voda, C.; — geiferig, Jan. (H.); — 2) schlammig, schlickig, Cig.; glenasta zemlja, C.; — 3) = za glenom bolan: glenasta ovca, C.
  88. glı̑bast, adj. pelitisch ( min.), h. t.- Cig. (T.); — prim. glib.
  89. glínast, adj. thönern, Thon-; thonartig, thönicht, Cig. (T.); thonig, (-njast), Mur., Jan.
  90. glísta, f. 1) gliste, die Eingeweidewürmer (entozoa, helminthes): navadna g., der Spulwurm (ascaris lumbricoides), otročja g., der Kinderwurm, die Kindermade (oxyuris vermicularis), Erj. (Ž.); konjska g., der Palissadenwurm (strongilus), ovčja g., der Schafwurm (strongilus filaria), svinjska g., der Kratzer (echinorynchus gigas), ribja g., der Inger (myxine), Erj. (Z.); — der Regenwurm, Cig., C., jvzhŠt.; — 2) glíste, = glisti, SlGradec- C., Notr., Levst. (Rok.).
  91. glístast, adj. 1) wurmförmig, Mur., V.-Cig., Jan.; — 2) = glistav, Mur.
  92. glístav, adj. an Spulwürmern leidend: g. otrok.
  93. glístavəc, -vca, m. ein von Spulwürmern geplagter Mensch, Cig.
  94. glístən, -stna, adj. Wurm-; glistna voda, die Wurmessenz, Cig.
  95. glísti, f. pl. die am Ofen angebrachten Leisten oder Stangen, um darauf Wäsche u. dgl. zu trocknen, C.; leseni drogovi v kmetski hiši pod stropom od prečnjaka do stene, da se nanje kaj obesi ali povprek položi, Lašče- Erj. (Torb.); oder nad ognjiščem, kjer se navadno drva suše, Krn- Erj. (Torb.); vzame brezovko z glisti, Vrt.; obleka je visela na glistih, Zv.
  96. glistína, f. die Kothwürste des Regenwurms, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.).
  97. glı̑stnica, f. 1) die Lysimachie (lysimachia), C.; — = svečinje, neka trava po gozdih z modrim cvetjem (lek za gliste), C.; — tudi = vratič, Jan.; — 2) glistnice = glisti, C., Št.- Valj. (Rad), Dol.
  98. glı̑stnik, m. die Trespe (bromus), Cig., Tuš. (B.), Ščav.; — veliki g., die Riesentrespe, Jan.; — tudi: das Tausendguldenkraut (erythraea centaureum), C.
  99. glistnják, m. der Vogelknöterich (polygonum aviculare), C.
  100. glívast, adj. pilzartig.

   11.101 11.201 11.301 11.401 11.501 11.601 11.701 11.801 11.901 12.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA