Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (11.501-11.600)

  1. 2. fantováti se, -ȗjem se, vb. impf. sich rächen, Mur.
  2. fántovski, adj. 1) Burschen-, burschenhaft; fantovsko življenje, das Burschenleben; fantovske pesni, Burschenlieder; fantovska, der Jugendstreich, Cig.; — fantovska, ein Mädchen, das sich mit Burschen abgibt, Ip.- Mik.; preveč je fantovska, LjZv.; — 2) Junggesellen-.
  3. fántovstvọ, n. 1) der Burschenstand, das Burschenleben; — 2) die Junggesellenschaft, Cig.
  4. farizējski, adj. pharisäisch.
  5. farizējstvọ, n. das Pharisäerthum, der Pharisäismus.
  6. fárofski, adj. pfarrhöflich, Št.
  7. fȃrski, adj. pfäffisch, Pfaffen-; — Priester-, Dalm.; farsko službo opravljati, das Priesteramt ausüben, Krelj; — prim. far.
  8. fȃrstvọ, n. das Pfaffenthum, Jan.; — das Priesterthum, Dalm.
  9. fası̑ja, f. die Fassion, Cig.; — prim. napoved.
  10. fatalīst, m. kdor veruje v usodo (fatum), der Fatalist.
  11. februārski, adj. Februar-.
  12. federalīst, m. kdor se za federacijo poteguje, der Föderalist, Jan., nk.
  13. fēvdnost, f. die Lehenbarkeit, Cig.
  14. fēvdstvọ, n. das Lehenwesen, Cig., Jan., Cig. (T.).
  15. fidejkomīs, m. neprodajno dedno posestvo, das Fideïcommiss, Cig., Jan.
  16. fidejkomīsən, -sna, adj. Fideïcommiss-, Cig., Jan.
  17. filīstər, -stra, m. človek, omejen v mišljenju in dejanju, der Philister, Cig., Jan., nk.
  18. filozofı̑jski, adj. kar v filozofijo spada, philosophisch, Cig. (T.).
  19. filozōfski, adj. philosophisch, Cig. (T.), nk.
  20. fı̑nčiti se, -im se, vb. impf. um nichts weinen, Štrek.
  21. fiskālən, -lna, adj. Fiscal-, fiscalisch, (fiškalen) Cig., Jan.
  22. fīskus, m. državni zaklad, der Fiscus, (fiškus) Cig., Jan.
  23. fiziologı̑jski, adj. physiologisch, zur Physiologie gehörig, Cig. (T.), Žnid.
  24. flájsati, -am, vb. impf. lecken, Z., jvzhŠt.
  25. flajsíkati, -am, vb. impf. gierig lecken, fressen, Mik.
  26. flakǫ̑tkast, adj. fetzig, ogr.- C.
  27. flanę̑last, adj. aus Flanell.
  28. flárast, adj. = marogast, Polj.
  29. flavtīst, m. der Flötenbläser, der Flautist, Cig.
  30. fleksīvən, -vna, adj. = pregibalen: fleksivni jeziki, flexive, flectierende Sprachen, Cig. (T.).
  31. flę́tnost, f. die Sauberkeit, die Hübschheit.
  32. flǫ̑s, m. das Floß; — iz nem.; pogl. plav, plavica.
  33. flǫ̑sar, -rja, m. der Flößer.
  34. flǫ̑sarica, f. die Flößerhacke, C.
  35. flǫ̑sarka, f. = flosarica, Z., C.
  36. flòsk, interj. plumps! Ben.- Mik.
  37. fluorescēncija, f. neko barvno izpreminjanje, die Fluorescenz, Cig. (T.).
  38. formālnost, f. die Formalität, die Förmlichkeit, Cig. (T.), nk.
  39. fōsfor, m. kemična tvarina, der Phosphor, Cig., Jan., Cig. (T.).
  40. fōsforən, -rna, adj. Phosphor-, Cig., Jan.
  41. fōsforov, adj. Phosphor-, Jan.; fosforova kislina, die Phosphorsäure, Cig. (T.).
  42. fotosfȇra, f. svetlobna kroglja, die Photosphäre, Cig. (T.).
  43. frančiškȃnski, adj. Franciscaner-; f. samostan.
  44. frȃnžast, adj. fransicht.
  45. frȃska, f. das Reisig, Mik.; — prim. it. frasca, belaubter Ast.
  46. frēska, f. na mokro slikana podoba, das Frescobild, Cig. (T.).
  47. fȓfljast, adj. flattersinnig, leichtsinnig, C.
  48. fȓfrast, adj. schleuderisch, flatterhaft, leichtsinnig, Z., jvzhŠt.; — frfrasta deklica, ki rada po plesih frfra, C.
  49. frivōlnost, f. die Frivolität, Cig. (T.), nk.
  50. frkolàs, -lása, adj. krausköpfig, Blc.-C.
  51. fúrijast, adj. ungestüm, wild.
  52. gabežljívost, f. die Ekelhaftigkeit, C.
  53. gȃbrast, adj. rauh: g. zid, Goriš.
  54. gȃčast, adj. 1) zwieselig, vzhŠt.- C.; — 2) zackig, Mur., C.
  55. gádast, adj. einer Viper ähnlich, Cig.; viperfarbig, M.
  56. gádnost, f. die Ekelhaftigkeit, Mur., Cig.
  57. gadolàs, -lása, adj. schlangenhaarig, Kos.
  58. gȃjati se, -am se, vb. impf. = goditi se, Goriš.- C.; kako se ti gaja? wie geht es dir? Koborid- Erj. (Torb.); kaj se gaja? Ben.- Mik.; poročajo mu o vsem, kar se gaja okolo njega, Erj. (Izb. sp.).
  59. gȃjsati, -am, vb. impf. = gajsnati, M.
  60. gȃjsnati, -am, vb. impf. wetzen, Cig.; hlače g., M.; — g. se ob kaj, sich an etwas wetzen, sich scheuern (o živini), Cig., Jan.; — g. se okoli deklet, bei Mädchen löffeln, Cig., Polj.; — prim. ajsnati se.
  61. galāntnost, f. die Galanterie, nk.
  62. galvanoplāstika, f. poraba galvanizma za plastične izdelke, die Galvanoplastik.
  63. galvānski, adj. galvanisch, Cig., Jan., Cig. (T.).
  64. gárast, adj. rauh, Mur., V.-Cig.
  65. gȃrbast, adj. rauh: g. zid, Rihenberk- Erj. (Torb.); — prim. it. ( dial.) garbo, rauh, Štrek. (Arch.).
  66. gárbus, m. der Nordwind, Jan., Ščav.- Pjk. (Črt.).
  67. gárjast, adj. = garjav.
  68. garnizōnski, adj. Garnisons-.
  69. gȃs, m. das Löschmaterial, V.-Cig.
  70. gasíłce, n. das Löschhorn, Cig.
  71. gasíłən, -łna, adj. Lösch-, Cig., Jan., Levst. (Nauk), nk.; gasilno orodje, die Löschgeräthschaften, Cig., Jan.; gasilna družba, die Feuerwehr, Levst. (Nauk); gasilni zakon, die Feuerordnung, Levst. (Nauk).
  72. gası̑łnica, f. die Feuerspritze, Jan., Nov.- C.; — pogl. brizgalnica.
  73. gası̑łnik, m. 1) das Löschhorn, der Lichthut (zum Löschen in der Höhe befindlicher Lichter), Cig.; — 2) der Löschtrog, Hip.- C.; — 3) der Löschapparat (Extincteur), DZkr.
  74. gasílọ, n. 1) das Löschmittel, Mur., Cig.; Za to, kar v meni zdaj gori, Gasila, obhajila ni? Preš.; das Löschwerkzeug, der Löschapparat, Cig., Jan., C.; — 2) die Löschung, Cig.; gasilno je, kar pristoji h gasilu ali gasitvi, Levst. (Nauk).
  75. gası̑telj, m. der Löscher, Jan.; der Feuerwehrmann, Levst. (Nauk).
  76. gası̑teljstvọ, n. die Feuerwehr, Levst. (Nauk).
  77. gası̑təv, -tve, f. das Löschen, Cig., Jan., Levst. (Nauk).
  78. gasíti, -ím, vb. impf. löschen; g. ogenj, apno, žejo; g. želje, jezo; z oljem ogenj g., Oel ins Feuer gießen, Cig.
  79. gası̑vəc, -vca, m. der Löscher: vaša moč bo pezdir in vaše delo iskra, in vkup bota zgorela, — ne bo ga gasivca, Ravn.; gasivci, die Löschmannschaft, Cig.
  80. gáslọ, n. der Wahlspruch, die Parole, nk.; — rus.
  81. gásniti, gȃsnem, vb. impf. allmälig erlöschen, Cig., Jan.; naše lampice gasnejo, Schönl.
  82. gástričən, -čna, adj. želodčen, gastrisch, Jan., nk.
  83. gávsati, -am, vb. impf. = gajsati, Cig.
  84. generālski, adj. Generals-, Cig., Jan., nk.
  85. generālstvọ, n. 1) die Generalswürde, Cig., Jan.; — 2) die Generale, die Generalität, Cig.
  86. genijālnost, f. die Genialität, nk.
  87. geognōst, m. kdor se z geognozijo peča, der Geognost, Cig. (T.).
  88. geognozı̑jski, adj. die Geognosie betreffend, geognostisch, Cig. (T.).
  89. geogrāfski, adj. zemljepisen, geographisch, nk.
  90. geologı̑jski, adj. die Geologie betreffend, geologisch: geologijska kakovost tal, DZ.
  91. geometrı̑jski, adj. die Geometrie betreffend, geometrisch, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  92. géslọ, n. = gaslo, Mur., Cig., Jan., nk.; — prim. češ. heslo.
  93. gestikulácija, f. kretanje telesa, pos. rok, ob govorjenju, die Gesticulation, Cig. (T.).
  94. gestrı̑n, m. nekak povoden mož, ob Dravi- Glas.
  95. gíbast, adj. doppelt, gefüllt, vielblättrig (o cvetlicah), SlGor.- C.
  96. gíbčnost, f. die Beweglichkeit, die Gelenksamkeit.
  97. gíbičast, adj. voll kleiner Falten, Mur.
  98. gíbkost, f. = gibčnost, Cig., Jan., Cig. (T.).
  99. gibljívost, f. die Beweglichkeit, Mur., Cig. (T.).
  100. gimnāst, m. telovadec, der Gymnast, Jan.

   11.001 11.101 11.201 11.301 11.401 11.501 11.601 11.701 11.801 11.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA