Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (11.401-11.500)

  1. enakoglȃsje, n. der Gleichklang, der Gleichlaut, Cig., Jan.; die Paronomasie, Cig. (T.).
  2. enakomę́rnost, f. die Gleichmäßigkeit, Mur., Cig., Jan.
  3. enakomísəłn, -səłna, adj. gleichgesinnt, Jan.
  4. enakomísəłnost, f. die Gleichgesinntheit, Jan., Cig. (T.).
  5. enakopìs, -písa, m. das Pare, C., DZ.
  6. enakoprávnost, f. die Gleichberechtigung, Cig., Jan., nk.
  7. enakorǫ́dnost, f. die Ebenbürtigkeit, Cig., Jan.
  8. enakosı̑lje, n. das Gleichgewicht der Kräfte, Cig. (T.).
  9. enakoslǫ́vən, -vna, adj. gleichlautend, DZ.
  10. enákost, f. die Gleichheit; moje enakosti, meinesgleichen, C.
  11. enakostràn, -strána, adj. gleichseitig, Cig., Jan., Cig. (T.).
  12. enakostraníčən, -čna, adj. gleichseitig, Cel. (Geom.).
  13. enakostròk, -strǫ́ka, adj. das gleiche Fach betreffend, SlN.
  14. enakovŕsten, -stna, adj. von gleicher Gattung, Classe, Z., nk.
  15. enákšnost, f. die gleiche Beschaffenheit, die Gleichförmigkeit, Mur.
  16. enobítnost, f. die Weseneinheit, die Consubstantialität, Cig.
  17. enobǫ́žnost, f. = enoboštvo, Bes.
  18. enočásən, -sna, adj. synchronistisch, gleichzeitig, Cig. (T.), Žnid.
  19. enočlẹ̑nski, adj. eingliedrig: e. izraz, Cel. (Ar.).
  20. enodúšnost, f. die Einmüthigkeit, Cig., Jan.
  21. enoglásən, -sna, adj. 1) eintönig, monoton, Cig., Jan.; — 2) einstimmig: enoglasno petje, nk.; — enoglasno, unisono, Jan.; einhellig, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; enoglasno izvoljen, einstimmig gewählt, nk.
  22. enoglȃsje, n. 1) die Monotonie, Cig.; — 2) die Einstimmigkeit, die Einhelligkeit, Cig. (T.).
  23. enoglásnost, f. 1) die Eintönigkeit, Cig.; — 2) die Einstimmigkeit, die Einhelligkeit, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  24. enọ̑jnost, f. die Einfachheit, Mur., Cig., Jan.
  25. enokolẹ́nčast, adj. einknötig, Cig., Jan.
  26. enokolę́sən, -sna, adj. einrädrig, Cig., Jan.
  27. enokǫ́sən, -sna, adj. = enosečen, Cig.
  28. enolíčnost, f. die Einförmigkeit, die Gleichartigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.); enoličnost in monotonija, Zv.
  29. enolikọ̑st, f. gleiche Größe, Cig.
  30. enolìst, -lísta, adj. einblättrig, Cig.
  31. enolístən, -stna, adj. einblättrig, Cig., Jan.
  32. enomẹ́sečən, -čna, adj. einmonatlich, Cig., Jan.
  33. enomı̑səlje, n. das Einverständnis, (-slije) DZ.
  34. enomísəłn, -səłna, adj. einmüthig, gleichgesinnt, Cig., Jan., Cig. (T.).
  35. enomı̑səłnik, m. der Gesinnungsgenosse, Cig.; (-slenik), Cig. (T.).
  36. enomísəłnost, f. die Einmüthigkeit, die Einhelligkeit, Cig. (T.).
  37. enoòs, -ǫ́sa, adj. einachsig, Cig. (T.).
  38. enoosę́bən, -bna, adj. einpersönig, Cig.
  39. enoǫ́sən, -sna, adj. einachsig, Cig.
  40. enoosnǫ́vən, -vna, adj. einbasisch: enoosnovna kislina, einbasische Säure, Cig. (T.).
  41. enopárkljast, adj. einklauig, Cig.
  42. enoplástən, -stna, adj. einschichtig, Cig.
  43. enorǫ́dnost, f. die gleiche Abstammung, Trst. (Let.).
  44. enosẹ́čən, -čna, adj. kar se le enkrat seče (kosi), einmähdig, einhäuig, Cig.
  45. enosẹ̑menski, adj. einsamig, Cig.
  46. enosẹ́nčən, -čna, adj. einschattig, Cig.
  47. enosẹ̑nčnik, -ka, m. enosenčniki, einschattige Bewohner, Cig. (T.).
  48. enoslǫ́včən, -čna, adj. = enozložen, Jan.
  49. enosòd, -sǫ́da, adj. enosodo število, ungerad gerade Zahl, Cig. (T.).
  50. enosrẹ́dən, -dna, adj. concentrisch, Cig. (T.).
  51. enostaníčən, -čna, adj. einzellig, C.
  52. enostávən, -vna, adj. einfach (nicht zusammengesetzt), C., Tuš. (B.), Cel. (Ar.), nk.; enostavna svetloba, Žnid.; — hs.
  53. enostébəłn, -bəłna, adj. einstämmig, Cig.
  54. enostǫ̑pje, n. die Monopodie (in der Metrik), Cig. (T.).
  55. enostràn, -strána, adj. 1) einseitig, Jan., C.; — 2) parteiisch, Cig., C.
  56. enostrȃnəc, -nca, m. 1) der Einseitige, C.; — 2) der Parteinehmer, Cig.
  57. enostránost, f. 1) die Einseitigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; — 2) die Parteilichkeit, Cig., C., nk.
  58. enostránski, adj. = enostran 3), Cig., Jan., nk.
  59. enostrȃnstvọ, n. die Parteilichkeit, C., nk.
  60. enostròk, -strǫ́ka, adj. einfach, (-struk), Habd.- Mik.
  61. enostrǫ́pən, -pna, adj. einstöckig, Let.
  62. enostrȗnka, f. das Monochord, Cig. (T.); — po rus.
  63. enotẹ̑dənski, adj. einwöchentlich, nk.
  64. enotę̑rnost, f. die Einfachheit; — die Einförmigkeit, Cig. (T.).
  65. enotę̑rost, f. die Einerleiheit, Cig., C.
  66. enótnost, f. die Einheitlichkeit, nk.
  67. enoušę̑snat, adj. einöhrig, Cig.
  68. enovę̑rstvọ, n. die Glaubensgemeinschaft, Cig. (T.).
  69. enovésəłn, -səłna, adj. einrudrig, Cig.
  70. enovı̑tost, f. die Einfachheit, Cig. (T.).
  71. enovǫ́ljnost, f. die Eintracht, die Einmüthigkeit, Cig., C.
  72. enovr̀st, -vŕsta, adj. = enovrsten, Jan.
  73. enovŕstən, -stna, adj. einreihig, Cig., Jan.; — einartig, gleichartig, Cig., Jan.
  74. enovŕstnost, f. die Gleichartigkeit, Jan.
  75. enozlǫ́žnost, f. die Einsilbigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.).
  76. enožę̑nstvọ, n. die Monogamie, Cig., Jan., nk.
  77. epigrāmski, adj. epigrammatisch, Cig.
  78. epīskop, m. = škof, Krelj.
  79. epīskoplji, adj. škofovski: episkoplja služba, Krelj.
  80. ēpos, m. obširna epična pesem, das Epos, Cig. (T.), nk.
  81. ēpski, adj. = epičen, nk.
  82. esej, esa, eso, pron. = ta, Rez.- C.; esej zde = ta-le, Rez.- C.
  83. esi, adv. = sem (hieher), ogr.- Mik., Raič ( Let.).
  84. eskādra, f. oddelek vojnega ladjevja, die Escadre, Jan.
  85. eskamotȇr, -rja, m. slepilni glumač, der Escamoteur, Žnid.
  86. esode, adv. = tod, C.
  87. estētičən, -čna, adj. k estetiki spadajoč, aesthetisch, Cig. (T.), nk.
  88. estētik, m. der Aesthetiker, Cig. (T.), nk.
  89. estētika, f. znanstvo, kateremu je predmet lepota, die Aesthetik.
  90. estetikováti, -ȗjem, vb. impf. sich mit Aesthetik beschäftigen: e. in kritikovati, Zv.
  91. ēterski, adj. aetherisch, Cig. (T.).
  92. etimologı̑jski, adj. k etimologiji spadajoč, etymologisch, Cig.
  93. evangēlijski, adj. evangelisch, Cig.
  94. evangelīst, m. der Evangelist.
  95. evangēljski, adj. = evangelijski.
  96. famílijski, adj. Familien-.
  97. fantalı̑nski, adj. bübisch, Cig., nk.
  98. fantāst, m. sanjar, der Phantast.
  99. fantāstičən, -čna, adj. phantastisch, Cig. (T.).
  100. fántiti se, -im se, vb. pf. sich rächen, Mur., Mik., kajk.- C.; — prim. nem. fahnden, C. (?)

   10.901 11.001 11.101 11.201 11.301 11.401 11.501 11.601 11.701 11.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA