Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (11.301-11.400)

  1. dvojezíčnost, f. 1) die Doppelzüngigkeit, Cig., Jan.; d. jutrovskih narodov, Cv.; — 2) die Zweisprachigkeit, nk.
  2. dvoježę̑nstvọ, n. = dvoženstvo, Cig.
  3. dvojljívost, f. die Zweifelhaftigkeit, ogr.- C.
  4. dvọ̑jnast, adj. = dvojen, dvojnat, Mur., Cig.
  5. dvojnoglȃsnik, m. = dvoglasnik, C.
  6. dvojnojámast, adj. biconcav, Sen. (Fiz.).
  7. dvójnost, f. 1) die Zweifältigkeit, die Zweiheit, die Dualität; — 2) die Zweifelhaftigkeit, der Zweifel, C., Valj. (Rad); d. o čem, Zora.
  8. dvojstròk, -strǫ́ka, adj., nam. dvojestrok = doppelt, Meg., Dol.- Cig.
  9. dvǫ̑jstvən, -stvəna, adj. dvojstveno število, der Dual, C.
  10. dvǫ̑jstvọ, n. 1) die Zweiheit, der Dualismus, Cig. (T.), C., Nov.; — 2) der Dual, Levst. (Sl. Spr.), Cv.
  11. dvokìs, -kísa, m. das Dioxyd: ogljikov d., das Kohlendioxyd, Sen. (Fiz.).
  12. dvokolę́sən, -sna, adj. zweirädrig, Jan., nk.
  13. dvokolę̑snica, f. zweirädriges Fuhrwerk, Cig., Jan.
  14. dvokolę̑snik, m. = dvokolesnica, Cig.
  15. dvolíčnost, f. 1) die Dimorphie ( chem.), Cig. (T.); — 2) die Zweideutigkeit, SlN.
  16. dvolístən, -tna, adj. zweiblättrig, Cig., Jan.
  17. dvomẹ́sečən, -čna, adj. zweimonatlich, Cig., C.
  18. dvomísəłn, -səłna, adj. doppelsinnig, Jan., nk.
  19. dvomljívost, f. 1) die Zweifelsucht, der Skepticismus, Mur., Cig., Jan.; — 2) = dvomnost, Cig.
  20. dvǫ́mnost, f. die Zweifelhaftigkeit, Mur., Jan.
  21. dvoosnǫ́vən, -vna, adj. dvoosnovna kislina, zweibasische Säure, Cig. (T.).
  22. dvoplástən, -stna, adj. zweischichtig, (dvep-) Cig.
  23. dvoplòsk, -plǫ́ska, adj. zweiflächig, Cig. (T.).
  24. dvorȃnski, adj., Cig., pogl. dvorjanski.
  25. dvorȃnstvọ, n., Cig. (T.), DZ., pogl. dvorjanstvo.
  26. dvorjȃnski, adj. hofmännisch, höfisch, Mur., (dvoranski) Cig.
  27. dvorjȃnstvọ, n. der Hofstaat, die Hofleute, Mur., Jan.; dvorjanstvo velikega kralja nebeškega, Cv.
  28. dvorljívost, f. die Höflichkeit, Jan.
  29. dvǫ̑rski, adj. Hof-; dvorska služba, Trub.; d. običaj, die Hofetiquette, Cig. (T.); dvorska šega, Cig.; d. zvezdar, der Hofastrolog, Zora.
  30. dvǫ̑rstvọ, n. = dvorjanstvo, dvorništvo, C., SlN., ZgD.
  31. dvosẹ́nčən, -čna, adj. doppelschattig, C.
  32. dvosẹ̑nčnik, m. dvosenčniki, zweischattige Bewohner ( geogr.), Cig. (T.).
  33. dvoskr̀g, -skŕga, adj. zwei Kiemen habend, Cig. (T.).
  34. dvosòd, -sǫ́da, adj. dvosodo število, gerad gerade Zahl ( math.), Cig. (T.).
  35. dvospẹ̀v, -pẹ́va, m. das Duett, Jan., C., nk.
  36. dvospȏłnik, m. der Zwitter, der Hermaphrodit, Cig. (T.); — rus.
  37. dvostávən, -vna, adj. dvostavni račun, die Zweisatzrechnung, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  38. dvostébrje, * n. die Säulenkuppelung, Cig. (T.).
  39. dvostìh, -stíha, m. das Distichon: latinski d., Zv.
  40. dvostȏłpje, n. = dvostebrje, Cig. (T.).
  41. dvostožę́rən, -rna, adj. bipolar ( phys.), h. t.- Cig. (T.).
  42. dvostràn, -strána, adj. doppelseitig, Jan.; — zweihängig ( arch.), Cig. (T.).
  43. dvostránost, f. die Doppelseitigkeit, Jan.
  44. dvostránski, adj. doppelseitig, zweiseitig, Jan., C., nk.
  45. dvostrȃnstvọ, n. = dvostranost, Cig.
  46. dvostròk, -strǫ́ka, adj. zweifach, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  47. dvotelę̑snik, m. der Zweileibige, Cig.
  48. dvoúmiti se, -im se, vb. impf. = dvomiti, Cig. (T.); — stsl.
  49. dvoúmnost, f. die Doppelsinnigkeit, Cig. (T.).
  50. dvovídnost, f. die Doppelsichtigkeit, Cig.
  51. dvovŕstən, -stna, adj. doppelreihig, Cig., Jan.; — doppelartig, Cig., Jan.
  52. dvovrstíčən, -čna, adj. zweizeilig: dvovrstična kitica, zweizeilige Strophe, Zora.
  53. dvovȓstje, n. das Distichon, Cig.
  54. dvozakǫ̑nstvọ, n. die Doppelehe, Cig., Jan.
  55. dvozmísəłn, -səłna, adj. doppelsinnig, Cig. (T.).
  56. dvozmı̑slica, f. der Doppelsinn, Cig. (T.).
  57. dvoznáčnost, f. die Doppeldeutigkeit, Cig.
  58. dvožę̑nstvọ, n. die Bigamie, Cig., Jan., DZ.
  59. dvȓst, -ı̑, f. neka riba (abramis vimbra), Krško na Savi- Erj. (Torb.).
  60. ēbenast, adj. ebenartig, Cig.
  61. edinoosę́bən, -bna, adj. edinoosebna sodišča, Einzelgerichte, DZ.
  62. edínost, f. 1) die Einzigkeit, die Einheit, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) die Einigkeit, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C.; v edinosti živeti, Cig.; — 3) die Dürftigkeit, das Elend, Meg.- Mik.
  63. edinovladárski, adj. = samovladarski, Cig. (T.), Jes.
  64. edinovladȃrstvọ, n. = samovladarstvo, Cig. (T.), Jes.
  65. edı̑nstvən, -stvəna, adj. einheitlich, Cig., Levst. (Pril.), nk.
  66. edı̑nstvənost, f. die Einheitlichkeit, die Zusammengehörigkeit ( stil.), Cig. (T.).
  67. edı̑nstvọ, n. 1) die Einzigkeit, Jan.; die Einheit, Cig., Valj. (Rad); e. duha, C.; — die Einzahl, der Singular ( gramm.), Jan., Levst. (Sl. Spr.); — 2) die Einheitlichkeit, die Zusammengehörigkeit, Cig. (T.); — 3) die Union: stvarno e., die Realunion, Jes.; osebno e., die Personalunion, Jan., Cig. (T.), Jes.; colno e., der Zollverband, DZ.; — 4) = edinost, die Einigkeit, Cig., Nov.
  68. ednájst, num. = enajst, Mur., Cig., Jan.
  69. ednı̑nski, adj. singularisch, Navr. (Let.).
  70. eksāktən, -tna, adj. natančen, exact: eksaktna znanstva, exacte Wissenschaften, Cig. (T.).
  71. ekscelēncija, f. odlikovalen naslov, die Excellenz, Jan., nk.; — prim. vzvišenost.
  72. ekscēntričən, -čna, adj. excentrisch ( math., astr.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — prim. izsreden.
  73. ekscēntričnost, f. die Excentricität, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  74. eksegēza, f. razlaganje, die Exegese, Cig. (T.).
  75. eksekúcija, f. posilna izvršba kake razsodbe, die Execution.
  76. eksekutīvən, -vna, adj. executiv, nk.
  77. eksekūtor, -rja, m. izvrševavec, der Executor.
  78. eksemplār, m. das Exemplar; — prim. izvod.
  79. elāstičən, -čna, adj. prožen, elastisch.
  80. elāstičnost, f. prožnost, die Elasticität.
  81. elegāntnost, f. die Eleganz, Cig. (T.), nk.
  82. elegı̑jski, adj. elegiji primeren, elegisch, Cig., Jan.
  83. elēktričnost, f. die Elektricität (als Eigenschaft), Cig. (T.).
  84. elīpsa, f. pakrog, die Ellipse.
  85. elipsoīd, m. pakrožno telo, das Ellipsoid.
  86. enájst, num. eilf.
  87. enajstę̑r, num. eilf, eilferlei; — prim. četver.
  88. enajstę̑rən, -rna, adj. eilffach.
  89. enajstę̑rnat, adj. = enajsteren.
  90. enájsti, num. der eilfte.
  91. enajstíca, f. der Eilfer, die Eilf, Cig., Jan.
  92. enájstič, adv. zum eilftenmale, eilftens.
  93. enajstína, f. der eilfte Theil.
  94. enajstı̑nka, f. das Eilftel.
  95. enájstkrat, adv. eilfmal.
  96. enájstkratən, -tna, adj. eilfmalig.
  97. enajstlẹ́tən, -tna, adj. eilfjährig.
  98. enakocẹ́nost, f. die Gleichwertigkeit, die Parität, Jan., Cig. (T.).
  99. enakodúšnost, f. der Gleichmuth, Mur., Cig., Jan.
  100. enakoglásən, -sna, adj. gleichklängig, gleichstimmig, Cig., Jan.

   10.801 10.901 11.001 11.101 11.201 11.301 11.401 11.501 11.601 11.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA