Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (11.201-11.300)

  1. drzovı̑tost, f. die Vermessenheit, die Verwegenheit, Cig., C., nk.
  2. državljȃnski, adj. staatsbürgerlich, Staatsbürger-, Cig., Jan., nk.; d. zakonik, das bürgerliche Gesetzbuch, Cig., nk.
  3. državljȃnstvọ, n. die Staatsangehörigkeit, die Staatsbürgerschaft, das Staatsbürgerrecht, Cig., Jan., C., Cig. (T.), nk.
  4. državnozbǫ̑rski, adj. Reichsraths-, nk.; državnozborska volitev, Levst. (Nauk).
  5. državopìs, -písa, m. die Statistik, Jan., Cig. (T.), C.
  6. državoslǫ́vən, -vna, adj. staatswissenschaftlich, nk.
  7. državoslǫ̑vje, n. die Staatswissenschaft, Jan., nk.
  8. državoznȃnski, adj. die Staatswissenschaft betreffend: d. zemljepis, die politische Geographie, Cig. (T.).
  9. državoznȃnstvən, -stvəna, adj. staatswissenschaftlich, Cig. (T.).
  10. državoznȃnstvọ, n. die Staatswissenschaft, die Staatslehre, Cig. (T.), nk.
  11. držę́čost, f. die Haltbarkeit, Cig., Jan.
  12. dŕžnost, f. die Haltbarkeit, Cig.
  13. duhǫ́vənski, adj. = duhovniški, Jurč.
  14. duhǫ́vənstvọ, n. = duhovščina, Cig., C.
  15. duhovı̑dstvọ, n. die Geisterseherei, Cig.
  16. duhovı̑tost, f. die Geistreichheit, nk.
  17. duhǫ́vnost, f. die Geistlichkeit (als Eigenschaft), Cig., Jan.
  18. duhǫ́vski, adj. geistlich, priesterlich, Priester-; d. stan, der Priesterstand.
  19. duhǫ̑vstvọ, n. 1) das Priesteramt, Mur., Cig., Jan.; — 2) = duhovščina, Mur., Cig., Jan.
  20. duhovstvováti, -ȗjem, vb. impf. das Priesteramt ausüben, vzhŠt.- C.
  21. dúlčast, adj. dem Ende des Flaschenhalses ähnlich; dulčasto se držati, den Mund zusammenziehen, dass die Lippen aufgeworfen erscheinen, C.
  22. dúpəljnast, adj. = dupljast, Dict., C., Mik.
  23. dúplast, adj. = duplinast: duplasto drevo, Hal.- C.; v duplastih luknjah gnezda delajo, Dalm.; — prim. duplo.
  24. duplínast, adj. Höhlungen enthaltend, Cig.; — höhlenartig: duplinasta jama, Zora.
  25. dȗpljast, f. = duplast, Cig., C., Mik.; — prim. duplja.
  26. dusẹ́ti, -ím, vb. impf. vor Aerger schnauben, BlKr.- M.
  27. dúšati se, -am se, vb. impf. bei seiner Seele betheuern, Mik., BlKr., vzhŠt.
  28. dušegȗbstvọ, n. der Seelenmord, Cig.
  29. dušeslǫ̑vəc, -vca, m. der Psycholog, Cig., Jan.
  30. dušeslǫ́vən, -vna, adj. psychologisch, Cig., Jan., nk.
  31. dušeslǫ̑vje, n. die Seelenkunde, die Psychologie, Cig., Jan., nk.
  32. dušę́vnost, f. die Seeleneigenschaften, der geistige Zustand, C.
  33. dušeznȃnstvọ, n. = dušeslovje, Jan., Cig. (T.).
  34. dȗškast, adj. einen üblen Geruch habend: sod je duškast, Cig.
  35. dušljívost, f. die den Athem beengende Beschaffenheit (der Luft), Bes.; d. in sopara, SlN.
  36. dvȃjset, num. zwanzig; eden, ena, eno in d., einundzwanzig, dva, dve in d., tri in d., pet in d., Levst. (Sl. Spr.); dvajseti, ogr.- Valj. (Rad).
  37. dvajseták, m. der Zwanziger (ein Geldstück), V.-Cig.
  38. dvajsetę̑r, num. zwanzigerlei, zwanzig; — prim. četver.
  39. dvajsetę̑rən, -rna, adj. zwanzigfach.
  40. dvajsetę̑rnat, adj. zwanzigfach.
  41. dvajseterogùb, -gúba, adj. zwanzigfältig, Cig.
  42. dvajseterostròk, -strǫ́ka, adj. zwanzigfältig, Cig.
  43. dvajsetfúntən, -tna, adj. zwanzigpfündig, Cig., Jan.
  44. dvajsetfȗntnik, m. der Zwanzigpfünder, Cig.
  45. dvȃjseti, num. der zwanzigste.
  46. dvajsetíca, f. das Zwanzigkreuzerstück.
  47. dvȃjsetič, adv. zwanzigstens, zum zwanzigstenmale.
  48. dvajsetína, f. der zwanzigste Theil, das Zwanzigstel.
  49. dvajsetı̑nka, f. das Zwanzigstel.
  50. dvȃjsetka, f. der Zwanziger (als Zahlzeichen), C.
  51. dvȃjsetkrat, adv. zwanzigmal.
  52. dvȃjsetkratən, -tna, adj. zwanzigmalig.
  53. dvajsetlẹ́tən, -tna, adj. zwanzigjährig, Jan.
  54. dvajsetlẹ̑tnik, m. der Zwanzigjährige, Cig., Let.
  55. dvȃjst, num. = dvajset.
  56. dvȃjsti, num. 1) = dvajset, Mur.; — 2) = dvajseti.
  57. dvanájdesti, ( f. dvenajdesti) num. = dvanajst, ogr.- C.
  58. dvanájst, num. zwölf; ura je dvanajst, es ist zwölf Uhr; ob dvanajstih, um 12 Uhr.
  59. dvanajstdẹ́łən, -łna, adj. zwölftheilig, Cig.
  60. dvanajstdnę́vən, -vna, adj. zwölftägig, Cig.
  61. dvanajstę̑r, num. zwölferlei, zwölf; — prim. četver.
  62. dvanajstę̑rəc, -rca, m. das Dodekaeder, Cig. (T.).
  63. dvanajstę̑rən, -rna, adj. zwölffach, dvanajsterna razdelba, die Duodecimaleintheilung, Cig. (T.).
  64. dvanajstę̑rica, f. das Dutzend, Cig., Cel. (Ar.).
  65. dvanajstę̑rka, f. 1) die Zwölf, der Zwölfer (als Zahlzeichen), Z.; — 2) das Duodezformat, Cig., Jan., Cig. (T.).
  66. dvanajstę̑rnat, adj. zwölffach.
  67. dvanajsterogúbən, -bna, adj. zwölffältig, Cig.
  68. dvanajsterokǫ́tən, -tna, adj. zwölfwinkelig (= zwölfeckig), Cig.
  69. dvanajsterokǫ̑tnik, m. das Zwölfeck, Cig. (T.).
  70. dvanajsteronǫ́žən, -žna, adj. zwölffüßig, Cig.
  71. dvanajsteroǫ́gəłnat, adj. zwölfeckig, Cig.
  72. dvanajsteroplǫ́ščən, -ščna, adj. d. ogel, eine zwölfseitige Ecke, h. t.- Cig. (T.).
  73. dvanajsterostràn, -strána, adj. zwölfseitig, Cig.
  74. dvanajstfúntən, -tna, adj. zwölfpfündig, Cig.
  75. dvanajstfȗntnik, ** m. der Zwölfpfünder, Cig.
  76. dvanajstíca, f. 1) die Zwölf, Cig.; — 2) = dvanajsterica, Cig.
  77. dvanájstič, adv. zum zwölftenmale, zwölftens.
  78. dvanajstı̑ja, f. gospodarstvo dvanajsterih v občini, ker šteje občinski zbor dvanajst udov, Ljubušnje- Štrek. (Let.).
  79. dvanajstína, f. der zwölfte Theil, das Zwölftel.
  80. dvanajstı̑nka, f. das Zwölftel.
  81. dvanájstka, f. die Zwölf, Cig.
  82. dvanájstkrat, adv. zwölfmal.
  83. dvanájstkratən, -tna, adj. zwölfmalig.
  84. dvanajstlẹ́tən, -tna, adj. zwölfjährig.
  85. dvanájstlja, f. der Aposteltag, (dvanajstla), Meg.- Mik.
  86. dvanájstnik, m. der Zwölffingerdarm, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  87. dvẹ̑stọ, num. zweihundert ( nav.: dve sto); — prim. sto in k sto spadajoče besede.
  88. dvẹstǫ̑tni, num. der zweihundertste, Cig., Jan.
  89. dvobojeváti se, -ȗjem se, vb. impf. sich duellieren, Cig., nk.
  90. dvobójiti se, -bȏjim se, vb. pf. sich duellieren, nk.
  91. dvobǫ̑jstvọ, n. = dvoboj, M.
  92. dvodẹ́łnost, f. die Dichotomie, Cig.
  93. dvodǫ̑mstvọ, n. die Zweihäusigkeit ( bot.), Cig. (T.).
  94. dvoglásən, -sna, adj. doppellautig, Cig.; — zweistimmig, Cig.; dvoglasno petje, nk.
  95. dvoglȃsje, n. der Zweilaut, Cig.; — der Zweiklang, Cig. (T.).
  96. dvoglȃsnik, m. der Doppellaut, Diphthong, Cig., Jan., Cig. (T.).
  97. dvojáčnost, f. das Zwitterwesen, Cig.
  98. dvojesẹ́čən, -čna, adj. d. travnik, eine Grummetwiese, Cig.
  99. dvojesẹ́nčən, -čna, adj. zweischattig, V.-Cig.
  100. dvojestrížən, -žna, adj. zweischürig, V.-Cig.

   10.701 10.801 10.901 11.001 11.101 11.201 11.301 11.401 11.501 11.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA